Kontaktirajte nas

Življenjski Stil

Zakaj naj otroci preživijo več časa v naravi?

Objavljeno

V redu

Ljudje v naravi izkusimo tako nedotaknjenost, čistost, lepoto in dobrobit narave za naše zdravje kot tudi njeno divjost in lastno krhkost pa tudi vplive, ki jih imamo na naravo: onesnaženje, smeti, za lastno zdravje škodljivo okolje. Sociobiološka teorija nas vrne dva milijona let v preteklost, na savane vzhodne Afrike. Wilson, oče te teorije, že leta 1975 piše o pozitivnih vidikih narave, ki so nam pomagali preživeti, kot je čista voda, drevesa, sadeži in rože ter o negativnih učinkih, ki smo se jim morali izogniti, če smo želeli preživeti: kače, umazana voda, dim – onesnažen zrak. Do neke mere so se ta vedenja verjetno res zapisala v naš genom, saj so vplivala na preživetje osebka in vrste. Po drugi strani, pa se vsak dan sproti učimo o našem okolju. Otroci širom sveta radi raziskujejo naravo. Zanimivo pa je, ne glede na to, ali prihajajo iz Amazonije ali Ljubljane, da ljubkovalno nagovarjajo mucke in ptičke, medtem ko se črnih, velikih hroščev in strigalic praviloma izogibajo (Kahn in Kellert, 2002).

1. Večja je uporaba tehnologije, večji odmerek narave je potreben
Ali otroci danes vedo, katera rastlina je užitna in katera strupena, ali poznajo le YouTube in Nintendo? Ločijo siničko in vrabca, hrast od bukve?

Tako kot imajo pravico dostopa do interneta, imajo tudi pravico dostopa do narave. Zakaj? Ker je povezava z naravo del njihove človeškosti. S povečanjem tehnološke odvisnosti se veča nepovezanost z naravo, ki škoduje našim otrok bolj, kot si mislimo.

2. Narava vzbudi čute in sposobnosti
Če zanemarimo znanje in modrosti narave, pa igra pomembno vlogo, kako narava vpliva na otroške sposobnosti.

Študije po celem svetu so že ničkolikokrat dokazale, da se s časom preživetim v naravi povečajo njihove kognitivne sposobnosti in sposobnosti učenja, pozornosti, kreativnosti, produktivnosti in zaznave vonjav.

Raziskovalci na univerzi v Michiganu so ugotovili, da samo ena ura preživeta v naravi izboljša spomin in pozornost za 20 %. Šole, ki omogočajo otrokom čas v naravi, so občutno opazile, kako so otroci bolje delovali med poukom.

3. Narava spodbuja gibanje
Travniki in gozdovi ponujajo večje možnosti za brezskrbno tekanje, plezanje, skakanje… Tako ugodno vplivajo na motorične sposobnosti, ravnotežje, gibljivost, preprečujejo debelost ter krepijo imunski sistem.

Gibanje pa hkrati postane naravna navada in ne nekaj, za kar bi se morali kasneje v življenju zavestno truditi.

4. Narava zmanjša depresijo, stres in izboljša psihološko stanje
Otroci, ki se igrajo v naravnem in zelenem okolju so manj zaskrbljeni, agresivni, jezni in depresivni kot tisti, ki se igrajo v urbanem okolju. Prav tako kažejo več zanimanja, entuziazma in radosti. Živijo v sedanjem trenutku, nekaj, kar se odrasli na vse pretege trudimo doseči.

5. Narava vzpostavlja in krepi odnose
Izpostavljenost naravnim okoljem povzroči, da bolj cenimo odnose, skupnosti, medsebojno sodelovanje in poglobi povezavo z družino. Prav tako se poveča zmožnost za reševanje problemov, samodisciplina, fleksibilnost in samozavedanje.

Plezanje po drevesu ni le fizična aktivnost, otrok se uči odgovornosti zase in tveganj. Spodbuja se kreativnost, saj si izmislijo svoje lastne igre, ki nimajo v naprej določenih pravil in navodil. Postavijo si lastne cilje in izzive. Učijo se iz izkustva.

6. Povezava z naravo je ključnega pomena za prihodnost človeštva
Tako se v otrocih gradi interes za okolje, odgovornost ter skrb zanj. Le, če bo imela prihajajoča generacija v sebi čut za naravo, bo lahko poskrbela za naš planet.

Vprašajte se, kateri so vaši najbolj dragoceni spomini iz otroštva?

Verjetno vas bo bolj malo odgovorilo, da gre za čas preživet za štirimi stenami. Običajno se spominjamo iger zunaj v naravi. Se bodo današnji otroci spominjali nepozabnih dni preživetih za računalnikom?

Sicer pa vse zapisano ne velja le za otroke, temveč za vse nas. Bodimo vsi učenci in otroci narave.

Življenjski Stil

Vesela novica: Na tisoče Slovencev bo prejelo 500 evrov!

Objavljeno

V redu

Avtor

Preverite, najbrž ste med njimi tudi vi.

Če spadate med tiste srečneže, ki so ali pa še bodo med 1. januarjem 2020 in 15. 6. 2022, postali starši, se boste razveselili enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 evrov.

Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence v višini 500 evrov prejme starš oziroma posvojitelj za otroka, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji in je rojen od 1. januarja 2020 do 15. 6. 2022. Izplačila centri za socialno delo izvajajo po uradni dolžnosti v treh mesecih po rojstvu, kar pomeni, da posebne vloge ni potrebno vlagati.

Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7), ki je začel veljati 31. 12. 2020, prinaša nabor enkratnih solidarnostih dodatkov, ki sodijo v pristojnost ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Med njimi tudi enkratni solidarnostni dodatek za novorojence, obvešča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Foto: Shutterstock

NADALJUJTE Z BRANJEM

Življenjski Stil

To se nabira na naših brisačah, če jih ne menjamo redno

Objavljeno

V redu

Avtor

Razumljivo je, da domnevate, da je vaša brisača čista, ker jo po tuširanju uporabite in posušite. Saj ste jo uporabili sveže umiti. Toda dermatologi se s tem ne bi strinjali.

Brisače uporabljamo večkrat na dan in gotovo ste se spraševali, kako pogosto jih morate zamenjati, pa tudi, ali je higienično, če jih uporabljate iz dneva v dan. Razumljivo je domnevati, da je brisača čista, ker jo po tuširanju uporabite.

Toda naša koža nikoli ni popolnoma brez mikroorganizmov in tako lahko končajo na brisačah. Mikrobiologi in dermatologi so odkrili, kako pogosto moramo menjati brisače.

Vsakdo ima na površini kože bakterije, viruse in glive, kar se morda sliši nekoliko zaskrbljujoče, vendar je povsem normalno. Pravzaprav ti mikroorganizmi tvorijo mikrobiom vaše kože, ki vas ščiti pred patogeni, zato se morate dejansko počutiti varne, ker jih imate.

Vsakič, ko se posušite z brisačo, prenesete te mikrobe v material skupaj z vlago in odmrlimi kožnimi celicami. Vaše kožne celice in vlaga so v bistvu hrana za mikrobe in jim omogočajo razmnoževanje. Medtem, ko vaša koža proizvaja kisline, ki preprečujejo rast mikrobov več, kot jih potrebujete, vaše brisače nimajo te sreče. Torej, če vaše brisače ostanejo vlažne in vsebujejo kožne celice, se lahko ti mikrobi naselijo.

Redno menjajte brisače. (foto: Shutterstock)

Obsežnih raziskav, ki bi natančno odgovorile na vprašanje kako pogosto moramo menjati brisače ni, vendar strokovnjaki priporočajo menjavo brisač približno enkrat na teden, da bi se izognili kopičenju in razmnoževanju mikroorganizmov. Če uporabljate brisačo, ki začne smrditi, je vonj verjetno posledica razmnoževanja organizmov in jo takoj zamenjajte. Prav tako je pred ponovno uporabo najbolje, da se brisača popolnoma posuši, sicer bo vlaga omogočila rast mikroorganizmov. Skratka, verjetno ne boste čutili večjih škodljivih učinkov ponovne uporabe brisače po nekaj dneh, je pa pametno, da jo dovolj pogosto zamenjate.

Foto: Shutterstock

NADALJUJTE Z BRANJEM

Življenjski Stil

KOLUMNA: Sem deklica za vse, na koncu tudi koš za smeti!

Objavljeno

V redu

Avtor

Naveličana in razočarana sem. Vsi bi radi nekaj od mene, to tudi dobijo. Vsi se s težavami obračajo name, iščejo nasvet, pomoč, tudi, če gre zgolj za uslugo pri kakšni praktični stvari in vedno se odzovem. Včasih se počutim, da sem deklica za vse in na koncu tudi koš za smeti.
Poslušam, pomagam, naredim, kar le lahko. Vedno sem pri roki in se odzovem, skočim in pomagam, brišem solze, urejam papirje, predlagam diete, kupujem kozmetiko in vračam nasmeh. Vendar vse bolj ugotavljam, da ob vsem tem, mene ni.
Nihče od teh ljudi, ki jim stojim ob strani, nobena od teh prijateljic, znank, me nikoli ne vpraša kako sem? Ne pokliče razen kadar je drama ali panika. Ne pokliče, da bi vprašala kako si? Ne pokliče, da bi rekla, ej a kaj potrebuješ, greva na en čvek.
Izkoristi, odvrzi do naslednje panike, ko te bom spet potrebovala, samo to je. Vse bolj to premlevam zadnje čase, počutim se slabo, dobesedno zavrženo in sploh ne vem kaj naj storim? Vem pa, da bom verjetno spet skočila na prvi klic.

Razočarana gospodinja

Ste se v izpovedi Razočarane gospodinje našle tudi ve, drage dame? Imate morda koristen nasvet? Spodbudno besedo? Karkoli, da se bo počutila bolje? Zapišite svoje razmišljanje v komentar na naši Facebook strani!

Odgovarja Urša Mravlje
Aromatica Slovenija


Diplomirana aromaterapevtka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, glasbena producentka, radijska in TV voditeljica ter izkušena ženska z zdravim smislom za humor

Glede na to, da ste to zapisali, vam dobro gre. Gre v pravo smer, saj ste spregledali. Ne dovolite več. V bistvu vas to, kljub temu, da iskreno radi pomagate, na koncu obremenjuje. Verjamem, da ne preračunavate v smislu, aha, 2 x sem ji pomagala, naj še ona 2 x meni, a vidite, da v resnici ne obstajate razen, ko vas potrebujejo in izkoristijo. To pa ni dobro, ker vas več kot očitno to boli. Ne dovolite si več. Vsakič se najprej vprašajte, moram ali želim? Odzovite se le na želim. Počasi bo šlo v pravo smer in počasi se bo tudi skristaliziralo s kom boste ostali v prijateljski navezi, kdo si bo pa našel drugo žrtev.

Foto: Shutterstock

NADALJUJTE Z BRANJEM

 

 

Zadnje novice

Kategorije

OGLASI

POPULARNO

sidereals