Ana Soklič ima z Emo že dolgo zgodovino, že leta 2004 je nastopila kot Diona Dimm oziroma kot pevka te zasedbe, ki se je na Emi pojavila tudi leta 2007. 

Kot samostojna pevka Ana Soklič je bila naša predstavnica lani s pesmijo Voda, letos pa bo Slovenijo na Eurosongu predstavila s pesmijo Amen. Ana je tako edina slovenska pevka, ki je na EMI slavila dvakrat zapovrstjo.

Ker zaradi situacije Covid ni Eurosonga kot takega doživela lani, upamo, da bo letos v Rotterdamu to lahko nadoknadila. Da bo maj vendarle mesec, ko bomo nestrpno čakali prireditev, ki ima ogromno oboževalcev in je za mnoge pevce ena največjih želja.

Res je. To leto je bilo izjemno neobičajno. Polno ugank, brez odgovorov, a veliko upanja. To velja za vse, ne le zame. Sama sem imela seveda svoje razloge za skrb, namreč, pred mano je bil velik izziv, kako v danih razmerah narediti in sproducirati dobro pesem, ki bo predstavljala našo državo. Zame je osebna komunikacija “v živo” zelo pomembna, kajti, tehnologija nam sicer danes omogoča solidno komunikacijo, a ne more nadomestiti pristnega stika “iz oči v oči”.

EMA 2x zapovrstjo in seveda vse, kar sodi zraven, pandemija in stvari iz danes na jutri, predvsem je vse, kar smo bili okoli EME in ESC vajeni, precej drugače. Je to za vas naporno?

O tem trenutno ne razmišljam. Vse, kar je potrebno, je treba narediti, z največjo mero profesionalnosti. Seveda se pojavljajo tudi dvomi, utrujenost itd., ampak vsako delo je treba opraviti, tako da si niti ne morem “privoščiti malodušja” 🙂 Ko bo ESC za mano, si bom prav gotovo privoščila en daljši odmik … morje, plaža, potovanja, da si zbistrim misli, občutke …

Na vaši “prvi EMI” ste zmagali, ker so tako odločili glasovalci, Voda je dobila največ glasov in vam prinesla zmago. Na drugi EMI je pesem med 191-imi prispelimi na razpis izbrala žirija, ste vendar imeli kaj besede pri tem? Saj vemo, da se običajno avtor in izvajalec dogovorita, se strinjata, da bo to pesem, ki gre na razpis za EMO.

Lansko leto je bilo v tem oziru zame mnogo lažje, saj sem zmagala s svojo pesmijo, potrjeno s strokovno komisijo in s televovtingom. Veselila sem se tega nastopa, naredili smo nov revamp skladbe, kjer smo se trudili, da skladbo še bolj dodelamo za predstavitev na velikem odru. Razočaranje, ko smo izvedeli da ne bo mogoče potovati v Rotterdam je bilo veliko. A vseeno, zdravje nas vseh je pomembnejše od naših individualnih interesov, zato sem se dokaj hitro s tem sprijaznila. Z ekipo iz RTV smo bili dejansko vsi prizadeti, korektno smo se prilagodili in pripravili video, ki smo ga posneli v Bohinju, v zelo majhni zasedbi, kajti morali smo se držati ukrepov, kot veste, je bilo to sredi lock dawna. Ni bilo v takih razmerah delati, a smo se morali vsi potruditi, da smo potem z dostojnim posnetkom poslali materiale v Rotterdam, kjer so nekako “zakrpali” to vrzel, ki nam jo je prinesel covid.

Ko so me na RTV SLO potrdili, da bom predstavnica tudi naslednje leto, sem se tega razveselila, a kaj kmalu ugotovila, da to pomeni tudi veliko odgovornost. Bila sem tudi zadovoljna, ko so objavili razpis za skladbo, s katero naj bi zastopala našo državo. To je pomenilo, da velik del odgovornosti prevzame drug avtor. Dopuščala sem tudi, da me preseneti kakšna res dobra skladba, s katero bi bili vsi zadovoljni, tako publika, kakor tudi odgovorni na RTV. Prispelo je ogromno skladb, to me je res presenetilo.

Ste tudi soavtorica obeh pesmi, lanske in letošnje, ki soavtorstvo deli še z dvema pri obeh pesmih, z Bojanom Simončičem in Žigo Pirnatom, verjamete v takšna naključja, v nekaj več ali gre bolj za to, da je druga žirija v ožjem izboru v tej pesmi enostavno prepoznala vas?

Vse pesmi, ki so prispele na razpis, sem temeljito poslušala in za vsako pesem sem zapisala svoje občutke. Vsi, ki smo bili v prvi komisiji, smo oddali svoja mnenja o skladbah. Nismo imeli nobenih podatkov, kdo je avtor, kdo je odpel vokale, skratka, dobili smo samo pesmi.

V drugi krog izbora smo uvrstili tri skladbe. Vse tri sem tudi odpela. Na podlagi celote so se člani strokovne komisije, ki so izbirali skladbo v drugem krogu, odločili da je to skladba, s katero se bom predstavila na Pesmi Evrovizije. Lahko povem, da sem njihovo odločitev nestrpno pričakovala. Imena članov komisije so bila zame neznanka in sem tako le upala, da me dobro poznajo. Prav zato me je njihova odločitev na koncu še bolj razveselila, saj bi to skladbo izbrala tudi sama. Ali tako, kot je po izboru rekel član komisije, to sem jaz. 

“Amen” si boste delili z avstrijskim predstavnikom. Bo to prvič v zgodovini Eurosonga, da se bosta za zmago potegovali dve pesmi z istim naslovom. Vincent Bueno iz sosednje Avstrije in vi, mislite, da je to lahko celo plus?

No, ni bilo prvič, to se je že zgodilo leta 2015! To me ne moti, pričakujem samo malo več pozornosti. 😊

Veliko dela vas čaka do finalne prireditve, usklajevanje, priprava nastopa in drugo. Imate morda kakšno posebno željo?

Časa ni veliko, idej pa veliko … Pripravljamo se in pilimo vse, tudi majhne podrobnosti, ki močno vplivajo na nastop. Dodelati je potrebo še veliko detaljev, izpolniti mnoge obveznosti, tako do sponzorjev, novinarjev … skratka, dela je veliko! Edina želja je, da pripravimo skladbo tako, da bo “zasvetila” na velikem odru.

Vsekakor vam želim, da bi odpotovali v Rotterdam in izkusili ESC, čeprav bo glede na aktualno situacijo, verjetno precej drugače kot prej. Srečno! 

Foto: Adrian Pregelj