Imam dolgoletno prijateljico, še iz srednje šole. Saj niti več ne vem, če jo sploh še lahko tako imenujem, saj se ne oglasi več. Vem pa, da se bo, ker je to neke vrste njena rutina. Gre za to, da kliče, pride, piše sporočila, skratka komunicira takrat, ko to potrebuje ona ali pa pač nekaj potrebuje. Tolažbo, pogovor, družbo za koncert ali nasvet, sopotnika do mesta kjer občasno posluje, da ji pač hitreje mine in da ima nekoga, ki jo pelje na kosilo.
Šele zdaj, ko je poniknila in ne vrača klicev, ne vrača sporočil, se ne odziva na prošnje po komunikaciji, se mi je zavrtel film. Saj to ni prvič. Že samo v času korone je to drugič. Fura film, da je hudo le njej, težave zaradi službe, posla ima le ona, zdolgočasena doma je le ona, kredit ima samo ona, skrbi takšne in drugačne zaradi trenutne situacije pestijo le njo. Ne, a res, mi vsi ostali pa ne vemo kam z denarjem, ker vse normalno laufa, potujemo, pijemo po gostilnah, hodimo na koncerte in se veselimo. Halo. S tem, da je kot rečeno dolgoletna prijateljica torej bližnja oseba, ki ve, da imam tudi jaz kredit, ki ve, da mi je podjetje s katerim sem sodelovala, zaradi Covid-a prekinilo pogodbo, ki ve, da sem prav tako v neljubem položaju in da res ni lahko. Ampak je ne zanima. Ne dvigne telefona, ne odgovori na kako si, kaj potrebuješ, si v redu? Ker mene res skrbi. Kaj šele, da bi vprašala kako sem jaz, a bom zmogla? Včasih je lahko rešilna bilka že klepet z nekom, ki ga poznaš, te dobro pozna, da lahko pojamraš.
Ampak nje ni! Nikoli, ko je res hudo, je ni. Tudi, če jo kaj potrebujem, je ne morem priklicati, ne odziva se na sporočila v katerih ji dam vedeti, da jo potrebujem, naj me pokliče. Ignorira na celi črti. Vem pa, da se bo, ko bo kaj potrebovala čudežno pojavila. Z nekim izgovorom, joj veš, sem bila tako v k…. zaradi vsega, da sem kar mal poniknila. Vem, da bo poklicala. Ampak po vsem jaz nisem več ista v odnosu do nje, ne morem biti. Je to prijateljstvo? A potrebujem enostranski odnos, ki le črpa. Ne, ne potrebujem več.
Kaj naj storim, ko bo poklicala? Ignoriram kot ona? Naj bom boljša, se oglasim, ji povem, kar mislim in kar bo pa bo. Kaj pravite? Najraje bi ignorirala ampak ne želim biti taka kot ona.
Razočarana gospodinja
Ste se v izpovedi Razočarane gospodinje našle tudi ve, drage dame? Imate morda koristen nasvet? Spodbudno besedo? Karkoli, da se bo počutila bolje? Zapišite svoje razmišljanje v komentar na naši Facebook strani!
Odgovarja Urša Mravlje
Aromatica Slovenija
Diplomirana aromaterapevtka, strokovnjakinja holistične aromaterapije in izkušena ženska
Ni lahko ampak bodite boljši. Že iz zapisa je razvidno, da vas vse to žre, ni vam vseeno. Prav tako se boste počutili še naprej, če boste ignorirali. Mislim, da je prav, da razčistite. Oglasite se na klic, povejte kako se ob tem njenem delovanju počutite in da za vas to ni pravo prijateljstvo. Bodite iskreni in odgovorni, saj so to odnosi, ki trajajo leta. Seveda lahko tak odnos tudi prekinete, zaključite ali pa ga enostavno spremenite. Lahko je površno, neobvezno poznanstvo, če se srečaš kakšno rečeš in to je to. Verjetno vas bo tako manj morilo. Iz zapisanega je namreč razvidno, da prijateljstvo kot tako jemljete resno in se temu primerno obnašate. Nič ni narobe, če se poti razidejo. Tako kot ni nič narobe, če se potem pojavi kdo, ki vstopi.
Foto: Shutterstock
