Nash: “Moj načrt je … Broadway!”
<div id="midasWidget__r92"></div>
Nekoč novinar, pisatelj in prevajalec, pa tudi bioenergetik, a že od 16. leta dalje tudi predan glasbi in ustvarjanju. Pogovarjali smo se z gasbenikom Nashom. Njegov pogled na svet in na glasbo vas bo zagotovo pritegnil …
- Se lahko za naše bralce predstavite?
Nash je moje umetniško ime v tej – kot mi je rekel moj djotiš-guru že leta 2005 – zadnji
zemeljski reinkarnaciji. Uradno delovno dobo (40 let) sem preživel kot novinar, pisatelj,
prevajalec in bioenergetik, polprofesionalno pa se z glasbo ukvarjam od 16. leta naprej,
predvsem kot kantavtor, čeprav je 500 covers pomemben del mojega repertoarja v (ob vsaki
priložnosti različnih) estradnih nastopih. - Pravite, da ste neodvisni glasbenik. Je to v tem času težko poslanstvo?
JA! Zelo zahtevno in problematično… - Kaj vam pomeni glasba? Katera zvrst glasbe vam je še posebej blizu?
Na splošno – glasba je zame kisik, ki moji duši zagotavlja mir … ali z drugimi besedami:
materializirana zavest. Nimam najljubše zvrsti. Všeč mi je vsa glasba, ki prenaša iskrena
čustva in pozitivne vibracije, še posebej, če jo dodatno popestri poetično sporočilo avtorjev,
kot so Đole-“(inter)Nacionale”, Arsen, Oliver, Pengov , Cohen, Croce, Moustaki, Endrigo,
Visocki… Zato imam program, s katerim promoviram omenjeno “Društvo mrtvih pesnikov”,
saj se oni po prehodu v višjo dimenzijo ne morejo več osebno predstavljati na odru. - Kaj želite s svojo glasbo sporočiti, predati vašim poslušalcem?
Ustvariti želim sproščeno, pozitivistično vzdušje, ki bi jih napolnjevalo tudi po koncu
koncerta. - V svoji karieri ste imeli veliko nastopov. Kateri je bil tisti, ki bi ga izpostavili, ki se vas je še posebej dotaknil?
Težka izbira! Izpostavil bi tri nastope: konec 70-ih, pred polno dvorano zaposlenih v tovarni
“Unior”, v Mariboru (z Ottom Pestnerjem) med smučarskim prvenstvom Yu-novinarjev na
Rogli. Nato leta 1990 v elitni restavraciji na Croisetti, ko sem za Radio Zagreb poročal s
filmskega festivala v Cannesu in leta 1997 v Marysvilleu blizu Seattla, na veliki poslovilni
zabavi Matta, očeta gostitelja (host father) moje hčere med šolanjem v ZDA. - Kaj vam je pri glasbi v največje veselje in zadovoljstvo in česa ne marate?
Nedvomno so moje največje veselje nastopi v intimnem klubu (ali gledališkem vzdušju).
Največja “bolečina” pa je onemogočanje možnosti nastopa. - Nam lahko kaj več poveste o svojih pesmih? Kaj želite preko glasbe sporočiti, kje najdete ideje za ustvarjanje? Kaj vas navdihuje?
Odgovor je v bistvu ponovna interpretacija odgovora na 3. vprašanje iz tega intervjuja: vsaka
pesem izhaja iz ideje, da bi z notami in verzi “ujela” trenutek iz prostora, s katerim zapolnjen
življenjski čas, za posredovanje prepoznavnih, “privlačnih” čustev, ki so najavnih nastopih še
podprte s predstavitvami množice različnih anekdot. - Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kaj želite na glasbenem podroćju še doseči? Je epidemija koronavirusa prekrižala vaše načrte ali menite, da se vse zgodi z razlogom?
Moj načrt je , da vsaj en od dveh muzikalov (“FI-HI: Od sanj do resničnosti in nazaj” in “
Atlantis Revisited”), ki sem jih že zdavnaj “ustvaril”, zaživi na nekem odru v Londonu (v West
Endu) ali na Broadwayu. Pandemija v tej fazi nima vpliva, saj še nisem našel zainteresiranega
producenta … Pred časom se je sicer en Anglež odrekel uprizoritvi, ker se mu je zdelo
tvegano vložiti cca. 5 milijonov funtov in bi to bil prvi science-fiction muzikal na svetu, a ni pa
ga napisal recimo Lloyd-Webber … Toda če je tako zapisano v Akaša zapisu, bom uresničil
svoje sanje, ker sem prepričan, da naključje dejansko (coincidence) ne obstaja, ampak se vse
dogaja v zaporedju sinhronosti (synchronicity) in skladnosti (congruence) znotraj kozmičnega
načrta.
<div id="midasWidget__r92"></div>