Nostalgično popotovanje v čas ljubljanskega tramvaja

Tisti starejši se morda še spominjajo obdobja, ko je v središču prestolnice in kasneje v drugih predelih mesta vozil tramvaj, ki je Ljubljančane prevažal skorajda 60 let. Ljubljanski tramvaj iz avstro-ogrskih časov je preživel tudi obe svetovni vojni, dokončno upokojitev pa je dočakal v sredini 20. stoletja. Nedavno pa so se pojavila ugibanja, ali bo nekdanja električna kočija doživela preporod tudi v današnji moderni Ljubljani.

Velikopotezni začetki na prelomu 20. stoletja

Takratni župan Ivan Hribar se je v letu 1900 posebej zavzel za preureditev javnega prevoza potnikov v Ljubljani. Projektna in gradbena dela so hitro stekla, saj je tramvaj že leta 1901 pričel z obratovanjem in v prvih mesecih požel veliko pozornost Ljubljančanov. Na otvoritveni dan voženj so prodali kar 6400 kart. Moderno električno prevozno sredstvo je nadomestilo tradicionalne fijakarje in kočije in tako je tudi Ljubljana postala sodobna prestolnica.

Tramvajsko omrežje s 14 tramvajskimi vozovi je v prvih desetletjih 20. stoletja prevažalo potnike po večjem delu mestnega središča. Tri proge v elektrificiranem omrežju, ki je merilo 5 kilometrov, so potekale od glavne železniške postaje do Magistrata oziroma Mestnega trga, vojne bolnice in Dolenjskega kolodvora.

(Foto: Javna last)

Gradnja novih prog in remize v Šiški

Mestne oblasti so kaj kmalu ugotovile, da postaja ljubljanski tramvaj vedno bolj priljubljeno javno prevozno sredstvo, zato so v obdobju od 1931 do 1940 zgradili nove proge in novo remizo v Šiški, podaljšali obstoječe proge ter na pot poslali 15 novih pogonskih voz in dodatnih 9 tramvajev.

Posodobljeno tramvajsko omrežje s štirimi programi se je tako razprostiralo na 21 kilometrih skupne dolžine. Ljubljančani se niso več prevažali le po mestnem središču, saj jih je tramvaj pripeljal in odpeljal tudi v predele prestolnice, kot je Šentvid, Vič, Rakovnik, Ajdovščina ter Sveti Križ oziroma Žale.

Slovo od ljubljanskega tramvaja v letu 1958

Po drugi svetovni vojni se je urbanistična ureditev prestolnice spremenila, na cestah je bilo vedno več avtomobilov, v Ljubljano pa so se pričeli naseljevati novi prebivalci iz predmestja. Tramvajsko omrežje s svojimi dotrajanimi tiri in počasno hitrostjo ni bilo zmožno prevažati večjega števila potnikov. Tako so mestne oblasti počasi pričele uvajati trolejbuse oziroma avtobuse na električni pogon, ki pa so jih v letu 1971 povsem nadomestili današnji avtobusi.

Tako se je nekoč znameniti ljubljanski tramvaj dokončno poslovil 20. decembra leta 1958, ko se je odpeljal na svojo zadnjo vožnjo po mestnem središču. Poslednji tramvaj je pospremila večtisočglava množica meščanov, sam tramvaj pa je vozil znani humorist Frane Miličinski – Ježek, ki je upodobil avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa.

(Foto: Javna last)

Vnovična obuditev tramvajskega mestnega prometa?

Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope že več kot desetletje načrtuje ekološko in okolju prijazno ureditev mestnega potniškega prometa. Zaradi onesnaževanja z izpušnimi plini mestne oblasti snujejo načrt o ponovni uvedbi tramvajev, katerih proge bi v začetku potekale le po središču Ljubljane, kasneje pa bi se razširile do vseh pomembnejših mestnih vpadnic. Vsekakor bi novi ljubljanski tramvaj vnesel mestu romantični in nostalgični pridih, ki se prepleta s sodobno digitalizirano zasnovo urbanistične ureditve.

Ljubljanski tramvaj – video iz leta 1909

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

WP2Social Auto Publish Powered By : XYZScripts.com