Nejca Reka na obiskovanje osnovne šole vežejo boleči spomini. Že kot majhen deček je bil vsakodnevno deležen napadov, ki so za seboj pustili globoke rane.
Nejc Rek je mlad moški, ki si je ustvaril srečno življenje s partnerjem Renejem Žuničem in njegovim najstniškim sinom. Družina se ne skriva pred svetom, par na družbenem omrežju skozi iskrene in nevsiljive objave podira tabuje in razkriva zakulisje njihovega življenja. Simpatični fantje lepo skrbijo drug za drugega in si prizadevajo okoli sebe ustvariti prijazen svet.
A pred leti temu ni bilo tako. Čeprav je Nejc danes srečen, da lahko po ulici stopa z dvignjeno glavo, del njega ostajajo spomini na odraščanje, ko je družba mladih ljudi v osnovni šoli poskrbela, da je bilo njegovo soočanje s spolno usmerjenostjo grenko in boleče. Dolga leta je namreč prestajal pravo nočno moro, žaljivke, poniževanja in ja, tudi fizično nasilje. Med najbolj boleče spomine sodi dogodek, ko je skupina šolarjev organizirala njegovo javno ‘razkritje’ in na hodniku šole poskrbela za kruto ponižanje, v katerem je imela pomembno vlogo njegova ‘prijateljica’.
»Vsi so se mi smejali, kazali s prstom name in kričali, da sem ‘peder’. V tistem trenutku nisem vedel, kaj naj storim. Od sramu sem stekel na toaleto in se zjokal. Nikogar ni bilo, da bi me zaščitil, učiteljem in ne staršem nisem potožil o tem dogodku, saj me je bilo sram. Nikakor si nisem mislil, da me bodo na tak način osramotili. In vsi njihovi izrazi na obrazih polni obsodb, kakor, da sem naredil nekaj slabega. Ustvarili so mi dodaten strah, strah biti to, kar sem,« pripoveduje Nejc, ki je zaradi vsega trpinčenja pogosto razmišljal, da bi vse izginilo, če bi si vzel življenje.
So otroci kdaj vsaj za hip pomislili, kako se počuti? Jim je morda mar danes, ko so odrasli? Vzgoja se prične za zidovi domačega doma. Pazite, kaj govorite, madežev, ki so jih za seboj pustile vaše misli in dejanja, namreč niti čas ne more izmiti …
Foto: osebni arhiv
