Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil s predlogi sprememb proračuna za leto 2022 in predlogom proračuna za leto 2023 za ministrstvi za notranje zadeve in javno upravo ter službo vlade za digitalno preobrazbo, ki je bila ustanovljena letos. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo s predlogi proračunov.

Ministrstvo za notranje zadeve bo po predlogu proračuna v letu 2022 razpolagalo s 553,75 milijona evrov sredstev, kar je po besedah ministra Aleša Hojsa rekordni proračun ministrstva vse od ustanovitve. V letu 2023 so za omenjen proračun predvidena sredstva v višini 542,20 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto pred tem. Hojs je ob tem pojasnil, da bodo v letu 2022 končali nekatere velike projekte, zato bodo sredstva leto zatem nekoliko nižja.

Hojs je ob tem pojasnil, da je bilo treba proračun za letošnje leto povečati zaradi zvišanja osebnih prihodkov policistov, ki so jih ti in drugi zaposleni prejemali v času razglašene epidemije covida-19.

“V letih 2022 in 2023 pa se povečanje odraža v deležu osebnih prihodkov, ki se povečujejo skladno s sporazumom, ki smo ga uskladili z obema policijskima sindikatoma,” je napovedal Hojs. Ob tem je opomnil, da je povečanje sredstev pogojeno s sprejemom zakona o delu in organiziranosti policije, ki je še v procesu sprejemanja.

Med investicijami v predlogih proračunov za prihodnji dve leti je Hojs izpostavil opremo policistov, posodobitev voznega parka policije, nakup transportnega helikopterja in dveh izvidniških helikopterjev ter dveh plovil.

Ministrstvo za javno upravo bo po predlogu proračunov v letu 2022 razpolagalo s 172,73 milijona evrov, letu 2023 pa 191,73 milijona evrov. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob tem izpostavil, da so predvideli 51 novih zaposlitev na upravnih enotah po državi, ki bodo namenjena razbremenitvi državljanov, pa tudi financiranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO).

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je pojasnil, da predloga proračunov Službi vlade za digitalno preobrazbo v letu 2022 namenjata 22,38 milijona evrov, v letu 2023 pa 35,97 milijona evrov. Po besedah Andrijaniča predvideni stroški obsegajo delovanje službe, projekte s področja digitalne vključenosti (izboljšanje dostopnosti do digitalnih veščin in računalniške opreme med ranljivimi skupinami), podpora mladim pri pridobivanju znanj prihodnosti (programiranja, robotike in umetna inteligence), med ostalimi projekti pa je predvidena tudi vzpostavitev razvojno gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini v ZDA.

Boštjan Koražija (Levica) je v razpravi podprl povečanje sredstev za policiste, njihovo zaščitno opremo in boljše delovne pogoje. Izrazil pa je upanje, da dodatna sredstva ne bodo uporabljena za “policijsko represijo”. Dotaknil se je tudi predlaganih sredstev za nakup večnamenskega helikopterja. Po njegovem mnenju bi potrebovali ne le enega, temveč vsaj tri helikopterje, za katere bi morala vlada sredstva zagotoviti že v predlogih proračunov za leti 2022 in 2023.

Hojs je nato kasneje pojasnil, da je bila v dogovoru z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za zdravje sprejeta odločitev, da Helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) izvaja Slovenska vojska, policija pa ji bo pri tem nudila “sekundarno pomoč”.

Robert Polnar (DeSUS) je prav tako pozdravil dodatna sredstva za ministrstvo za notranje zadeve in posledično policijo. Po njegovih besedah gre 93 odstotkov stroškov ministrstva za notranje zadeve v namen delovanja policije, zato je po njegovih besedah “skrajno čudno poslušati mnenja, da bi moral minister dvigniti roke od policije”. S sprejetim proračunom se država zaveda, da je policija njen najmočnejši kontrolni mehanizem, je ocenil Polnar.

Andrej Rajh (SAB) je med tem izrazil svojo kritiko do dela vlade, ki da “dokler je na oblasti izčrpava, nato pa bodo za njo drugi reševali probleme”. Izpostavil je po njegovi oceni velik javni dolg države. Andrej Černigoj (NSi) je Rajhu nato očital, da je bil v svoji razpravi populističen, saj da je javni dolg še vedno krepko pod povprečjem Evropske unije.

Bojana Muršič (SD) pa je izrazila svoje nezadovoljstvo nad predlogom proračuna tudi za leto 2023, ko bo na oblasti nova vlada, zato je razpravljanje o proračunu za omenjeno leto po njeni oceni neodgovorno.

STA

Zdravnica koncesionarka iz Pomurja na osnovi dokazila o prisotnosti protiteles za 50 evrov izdaja potrdila o prebolevnosti covida-19, ki jih lahko naročniki nato uporabljajo za izpolnjevanje pogoja PCT, kar pa ni v skladu z odlokom, poroča POP TV. Zdravniška zbornica Slovenije je potrdila, da je dobila prijavo zoper zdravnico.

Potrdila o prebolelem covidu-19 izdaja ne glede na to, koliko časa je preteklo od okužbe, in tudi brez PCR-testa.

Potrdilo o prebolevnosti je določeno v odloku o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerem piše, da se pogoj PCT izpolnjuje tudi “z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni”.

Konec septembra je infektolog Janez Tomažič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozoril, da določanje protiteles po okužbi z novim koronavirusom oziroma cepljenju proti covidu-19 povzroča zmedo, saj obstajajo različne metode. Po njegovih besedah je pri tem najnatančnejši Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, a gre za zapletene postopke.

“Iz rezultatov testiranj protiteles, ki se izvajajo na različnih mestih po državi, ni mogoče razbrati, ali je oseba zaščitena ali ne,” je pojasnil. Po njegovih besedah ti testi pokažejo zgolj, ali se je organizem odzval na cepljenje. Tomažič zato svari pred lažnim občutkom varnosti zaradi tovrstnih testov. Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je takrat dejala, da “zaščita po prebolelem covidu-19 velja nekje do šest mesecev, zato ta protitelesa niso ustrezen pokazatelj, da je nekdo zaščiten”.

STA

Misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev bo od danes do petka v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Evropski poslanci se bodo srečali z nacionalnimi oblastmi, civilno družbo in mediji, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Srečanja s premierjem Janezom Janšo ni predvidenega.

V misiji sodeluje sedem poslancev iz parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), po eden iz vsake politične skupine, ter poslanec iz odbora za proračunski nadzor. Te misije pripravi in izvede odbor Libe.

Največjo politično skupino, desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) zastopa Romana Tomc, ki je minuli teden za STA povedala, da glede na dosedanje izkušnje nima nobenih posebnih pričakovanj v povezavi s to misijo. “Gre za politično misijo, uperjeno proti aktualni vladi. V skladu s tem kaj več od političnih izjav ni pričakovati,” je sporočila.

Vodja delegacije je Sophie in’ t Veld iz liberalne Renew, preostali člani pa so Cyrus Engerer iz socialdemokratske S&D, Tineke Strik iz vrst Zelenih, Nicolaus Fest iz skrajno desne skupine Identiteta in demokracija, Assita Kanko iz vrst zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Konstantinos Arvanitis iz evropske levice ter Mikulaš Peksa kot član odbora za nadzor proračuna iz vrst Zelenih.

Program obiska vključuje srečanja z nevladnimi organizacijami, varuhom človekovih pravic, predstavniki akademske sfere, novinarji in organizacijami, ki si prizadevajo za svobodo medijev, z vrhovno državno tožilko in nekdanjo predsednico Društva tožilcev Slovenije, s pooblaščenko za varstvo podatkov, z uradniki ministrstva za pravosodje in ministrstva za kulturo, s predstavnikom Komisije za preprečevanje korupcije, s poslanci državnega zbora in predsednikom državnega sveta ter s predsednikoma ustavnega sodišča in računskega sodišča.

Srečanja s premierjem Janšo po neuradnih navedbah ni predvidenega, prav tako ni med sogovorniki nobenega ministra.

Med temami bosta predvidoma v ospredju neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji in svoboda medijev, tudi financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), saj so ta vprašanja v minulih mesecih v Bruslju najbolj odmevala.

STA

Foto: Shutterstock