Nina Pušlar je proslavila in še praznuje 15 let od zmage v Bitki talentov. V teh letih je na nek način ostala ista. Prisrčna punca, ki je odrasla v žensko, a ohranila tisti del mlade, iskrene, nasmejane in srčne punce, ki je v hipu osvojila srca mladih in starih. V teh letih ni bilo vedno le lahko. Tudi grenke izkušnje, bolečino ob mamini smrti je delila s svojim oboževalci. Pokazala, da se smeji in joka, da je borka, ki ji je mar, mar tudi za svoje ljudi, saj je s tradicionalnim koncertom leta osrečevala sokrajane s koncertom v Ivančni Gorici in če kje, se je tam na obrazih ljudi videlo kako zelo so ponosni na svojo Nino.

Čas hitro teče kajne? Za kateri dogodek, poleg zmage, bi rekli, da se vam je vtisnil v spomin kot najlepši dogodek izpred petnajstih let.
Takrat se je na Bitki talentov odvijalo vse tako hitro, da sploh nisem dojemala. Vse mi je bilo tako novo. Televizija, kamere, luči… Tega sveta nisem poznala in nisem vedela kako se bom znašla.
Najlepše mi je bilo, ko sem videla, kako so bili ponosni name domači, prijatelji, sošolci, sokrajani.

Ob lepih so vedno tudi takšne situacije, ki bi jih najraje pozabili. Če seveda govoriva o Nini kot pevki. Vas je kdaj kaj posebej razočaralo?
Jaz ponavadi ne pričakujem veliko, in so potem tudi razočaranja manjša. Seveda so bili trenutki in situacije, ko kaj ni šlo kot bi moralo, ampak vedno verjamem v srečne konce, zato si razočaranj ne jemljem k srcu in poskusim v vsaki stvari videti kaj dobrega.

Ni ona takrat, Ni ona danes. Prvi singel, prvi videospot, zdi se kot včeraj in zdaj Ni ona retro, v novi preobleki. Bi preoblekli še kaj iz tistega obdobja?
Skupaj z bandom smo preobleki kar dobršen del repetoarja. Upam, da na koncertih kmalu predstavimo tudi te nove verzije skladb. Preveč pa ne bi rada izdala. Zgodbe se da povedati na več načinov. Tako se da tudi pesmim lahko malo drugačno obliko. Sporočilo pa ostane.

V petnajstih letih se vam je zgodilo veliko, vsaj tako je videti. Zrasli ste kot pevka, kot osebnost. To se sliši in vidi. Ste zadovoljni?
Najlepša hvala. V petnajstih letih se je zgodilo res veliko stvari, mislim, da se skoraj vsakemu izmed, brez izjem. Zelo sem zadovoljna in hvaležna za preteklih petnajst let. Kot pevka imam še veliko energije za ustvarjanje in raziskovanje še nepoznanih delčkov sebe, osebnostno pa se veselim življenja, karkoli bo že prineslo. Tako dobro, kot tudi slabo. Tako pač je življenje.

Kljub mladosti ste že zelo dolgo na sceni. Nekateri vaši oboževalci so od majhnega z vami, otroci so vas imeli vedno radi, tudi vi njih. Kaj pravita nečaka? Zdaj zagotovo že kaj iskreno komentirata?
Nečaka sta glavna kritika mojih pesmi. Otroci so iskreni in ne šparata z besedami, če jima je kaj všeč in še manj, če jima ni 🙂

Pa vi. Si upate komentirati to, da bo enkrat spet koncert v Ivanki in boste med svojimi ljudmi pod odrom imeli tudi nekaj najbolj svojega:)?
Bomo videli, kaj bo življenje prineslo, mar ne? 🙂

Vsekakor boste imeli v kratkem prvi spletni koncert. 21. februarja bomo lahko skupaj praznovali, a drugače. Kako se počutite, se že pripravljate?
Zelo se veselim, saj pripravljamo nekaj posebnega. Priprave potekajo že dalj časa, saj v luči trenutnih ukrepov organizacija takega koncerta ni mačji kašelj. Usklajujemo še zadnje podrobnosti, da bo koncert res zanimiva izkušnja za gledalce.

Za konec morda še to, imate ob sebi ali globoko v svojem srcu še koga od ljudi, ki so vas pred petnajstimi leti prvi sprejeli, vam pomagali, sodelovali z vami.
Iz tistega obdobja ne bom pozabila nikogar. Imam res tako lepe spomine in dobre izkušnje iz tistih časov. Nekateri od teh ljudi so še vedno v mojem življenju in upam da bojo vedno. Z nekaterimi še vedno tudi sodelujem. Jih pa tudi rada sama večkrat spomnim na to, da so bili takrat ob meni in da sem jim za to hvaležna. Bila sem mlada, vse mi je bilo novo in hvaležna sem, da sem spoznala te dobre ljudi. Pomagali so mi, me usmerjali in mi želeli samo dobro. Lahko bi bilo tudi drugače in sem vesela, da temu ni bilo tako.

Foto: Urša Premik