Vam je morda znano, no, to je moj vsakdan. Živim v vrstni hiši na obrobju in da, sosedje imajo psa, ki sem in tja tudi zalaja ampak tako, da veš, da je za to razlog, za razliko od njegove lastnice, ki laja ves dan, glasneje in na vsakega, ki pride mimo.
Vtika se v vse, pravzaprav še iz hiše ne stopim povsem, ko že slišim, aha kam pa greš danes, a greš v trgovino? A veš, sem ti mislila povedati (ne nisi mislila, ker že govoriš), da te je iskal poštar in ker te ni mogel priklicati, sem mu razložila, da imaš že od lanskega leta pokvarjen zvonec in da ohoho nimaš časa, da bi poiskala mojstra, da ti to popravi. No, pa saj zdaj ne delajo ampak od lanskega leta bi pa to res že lahko naredila in tudi to sem mu povedala, da se mi ne zdi v redu, ker te on ne more dobiti in vedno čaka pred vrati.
Ja, ja, to še vedno govori soseda, vmes sem morda uspela dvakrat globoko vdihniti in glasno izdihniti, večkrat sem tudi odprla usta, ker sem želela nekaj pripomniti, a je ostalo pri tem. Ni šans, ni šans, da prekineš salvo besed, zaustaviš vtikanje, glasno napadanje. Ni šans. Seveda sem vmes z eno nogo že v avtu ampak to še kar govori in mi svetuje kaj naj, kaj moram, kako naj in oh zakaj nisi. V tem stilu za vsako stvar.
Zanje čase imam preden grem od doma nekajminutni pregled okolice, z vseh oken pregledam teren, da bi se ji nekako izognila, sklanjam se čez balkon, enkrat bom še padla nanjo, aja, ne bom, ker je takoj zakričala, da naj pazim, ker bom dol padla, saj sem bolj štoraste sorte. Uf. Meša se mi. Razmišljam, da bi prodala hišo, ki sem jo podedovala po babici in šla živet nekam bogu za hrbtom kot se reče, ker enostavno ne prenesem več vtikanja.
Poskusila sem vse, ji razložiti, se je izogibati, ignorirati, za pomoč sem prosila njenega sina, žive meje ne obrezujem več, a ne pomaga. Včasih se mi zdi, da me še njen pes pomilovalno gleda.
Če se ji nekako sama izognem, me pa zbudi, vznemiri, razburi, ko glasno kriči na drugega soseda ali mimoidočega, poštarja, kolesarja, avtobus.
Na trenutke vidim kot edino rešitev selitev, vendar se mi zdi noro, saj imam tu blizu službo, svojo hišo imam rada, v soseski živijo prijatelji.
Imate morda kakšno idejo, kaj še lahko storim? Izkušnje s podobno situacijo?
Razočarana gospodinja
Ste se v izpovedi Razočarane gospodinje našle tudi ve, drage dame? Imate morda koristen nasvet? Spodbudno besedo? Karkoli, da se bo počutila bolje? Zapišite svoje razmišljanje v komentar na naši Facebook strani!
Odgovarja Urša Mravlje, Aromatica Slovenija
Diplomirana aromaterapevtka, strokovnjakinja holistične aromaterapije in izkušena ženska
Takih situacij je verjetno precej. Veliko ljudi zna biti izjemno napornih in na žalost mislijo le nase. Verjamem, da bi bila selitev lahko rešitev vendar zakaj. Svoje življenje, boste morali spremeniti zaradi sosede, ki vam ne da dihati. Predlagam, da se poskusite še enkrat pogovoriti, morda ob prisotnosti njenega sina. Vztrajajte na tem. Glede na to, da očitno obremenjuje tudi druge sosede, se lahko povežete in skupaj nastopite. Bo bolj resno vzela.
Naj ji najdejo zaposlitev, zadolžitev, ker ji je očitno hudo dolgčas. Večkrat naj sprehodi psa.
Vi pa dihajte in se zaščitite z namišljenim oklepom, ne pustite ji blizu.
Foto: Shutterstock
