Kontaktirajte nas

Glasba

Patrik Greblo: “Mojmir Sepe, oče Slovenske popevke, je bil vzor mladim glasbenikom” INTERVJU

Objavljeno

V redu

Patrik Greblo, dirigent, avtor, tudi večkratni zmagovalec Slovenske popevke je z njim veliko sodeloval. Tudi letos poleti, saj je prav Greblo prevzel glasbeno vodstvo Sepetovega jubilejnega koncerta in ohranil bo res lepe spomine. 

Mojmir Sepe Mojzes, oče slovenske popevke, se je poslovil v 90. letu starosti. Njegovemu jubileju je bil posvečen tudi koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izveden na Kongresnem trgu le dan pred mojstrovim rojstnim dnem. V situaciji, v kateri smo, je bila to  ena redkih glasbenih prireditev, ki je zazvenela v živo z orkestrom, izvajalci in izvajalkami ter publiko, poleti v Ljubljani.

Mojmir Sepe se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepimi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo. Pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih pevk Majdo Sepe, s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejem samo dva izmed številnih, s katerimi je tesno sodeloval.

Po študiju trobente je med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor tudi zmagovalnih skladb na Slovenski popevki. Mojmirja Sepeta lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske popevke in šansona.

Patrik Greblo, dirigent, avtor, tudi večkratni zmagovalec Slovenske popevke mlajše generacije je z njim veliko sodeloval. Tudi letos poleti, saj je prav Greblo prevzel glasbeno vodstvo Sepetovega jubilejnega koncerta.

Kakšen vpliv je imel njegov opus, pesmi, ki jih znamo na pamet, na vas, mlajše ustvarjalce, glasbenike?

Čeprav se je moj glasbeni okus izoblikoval v času in prostoru, ki je bil bliže italijanski glasbi in seveda Sanremskemu festivalu, sem slovensko popevko spoznal šele v času po zaključku mojega študija v Ameriki. Zato sem lahko toliko bolj cenil mojstrstvo Mojmirja Sepeta, seveda tudi drugih njegovih sodobnikov. A ravno pri Sepetu se je seznam biserov, ki sem jih odkrival, podaljševal in še zmerom me preseneti kaka njegova zaprašena skladba, ki očara. Nazadnje smo ravno za jubilejni koncert pobrskali po njegovih zgodnjih delih za orkester in odkrili nekaj skladb, za katere je Jure Robežnik prvič slišal.

2Cellos & Simfonični orkester RTV SLO Stožice (Foto Simone di Luca)

Če bi morali izbrati, katero njegovo pesem izmed mnogih bi izbrali kot tisto, ki je na vas naredila poseben vtis in zakaj?

Glede na moje primorsko poreklo je bila med prvimi Ribič me je ujel, čeprav gre za popularno pesem, a to samo zato, ker jo je Radio Koper v mojih mladih letih zelo veliko vrtel, jasno. Danes bi izpostavil predvsem nekaj njegovih odličnih orkestracij, ki niso nujno popevke, a predvsem instrumentalna dela za veliki orkester, npr. Frnikule za Franeta ali pa Ljubljanske razglednice, v katerih je nesebično stkal svoje in melodije svojih kolegov v novo avtorsko celoto.

Slovenska popevka, na to bi morali biti posebej ponosni. Zadnje čase je bilo veliko govora na temo, Slovenska popevka da ali ne? Leta 2021 bo, saj je bil objavljen razpis. Zanima me vaše mnenje o prihodnosti tega festivala, ki ga imajo ljudje, to je precej očitno, zelo radi.

Festival Popevka (ali po starem Slovenska Popevka) je še edini festival, ki vključuje sodelovanje velikega orkestra in s tem ponuja edinstveno priložnost avtorjem zahtevnejših žanrov zabavne glasbe, predvsem pa aranžerjem in pevcem, da občutijo novo dimenzijo glasbene izraznosti, ki jo daje orkestrska spremljava. Nihče me ne bo prepričal, da je orkester stvar preteklosti in da sodobna popularna glasba orkestra ne potrebuje, ko pa ravno najmlajši poslušalci obožujejo mogočnost in bogastvo orkestrskega zvoka v npr. filmih. Dogaja se celo to, da imamo na koncertih »Poletna noč« velik delež mlajših odraslih, ki se navdušujejo nad kvalitetno slovensko glasbo v bogatih orkestrskih orkestracijah, česar dotlej niso imeli priložnosti slišati v živo. 

No, festival Popevka je tista vsakoletna prireditev, ki preko javnega razpisa, v ta mozaik večnih zimzelenih doda kamenček ali dva. Je pa res, da ti kamenčki zasijejo šele z ustrezno časovno distanco. Na začetku se nam vsak kamen zdi enak in težko razločimo, če je kaj vreden (smeh).   

2Cellos&RTV SymphonyOrchestra, Milano (Foto Simone di Luca)

Poseben večer, orkester, pevke, pevci, solisti, nekaj glamurja in dirigent, maestro na velikem odru? Poseben večer, še posebej, ko je bila popevka v Križankah, prireditev na katero ne greš v kavbojkah in supergah? To spoštovanje ima popevka s strani obiskovalcev,  za vas sodelujoče je tudi to odgovornost.

Res je. A take projekte z dodano vrednostjo lahko izpelje res samo RTV Slovenija, pod okriljem katerega deluje Glasbena produkcija s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom. Gre za pogosto prezrto dejstvo, da se je slovenska zabavna in jazz glasba rodila ravno po naročilu Glasbene produkcije RTV, ki je pred 75 leti začela z naročili skladateljem in pesnikom sistematično graditi našo glasbeno dediščino. Ravno Big Band RTV (v Jugoslaviji se je imenoval Plesni orkester) je posnel več kot polovico zakladnice slovenske zabavne glasbe. 

Veliko čudovitih popevk, skozi vsa leta tega festivala, izjemnih talentov, izvajalcev, ki jih je, če lahko tako rečem »popevka« tudi naredila, kalila.  Kako ste se vi počutili, ko ste bili prvič del popevke, kot avtor ali dirigent?

Danes bi lahko rekel, da sem imel srečo. Oziroma dvojno srečo, glede na to, da nisem bil iz Ljubljane. Iz Kopra sem namreč Ljubljano redno spoznaval šele ob obiskovanju pevskih ur pri Nadi Žgur v poznih osemdesetih. Nada je tudi zaslužna, da sem se odločil za študij v ZDA, na Berklee Collegeu v Bostonu. Študirat sem šel nekaj, kar v tedanjem času za mnoge ni imelo perspektive – študij orkestrskega aranžiranja in kompozicije. V Ameriko sem šel študirat nekaj, kar v Sloveniji tedaj vsaj 20 let ni več bilo aktualno, Slovenska popevka je bila v osemdesetih že pokopana, stvar preteklosti. To je pa bila tudi moja sreča, saj to je pomenilo, da se z orkestrsko zabavno glasbo, po generaciji Sepeta in Privška, nihče od najmlajše generacije ni ukvarjal. Tako sem po končanem študiju padel v čas, leta 1997, ko se je na RTV – ju obujala nova slovenska popevka, mladih avtorskih in aranžerskih moči pa ni bilo veliko. Sepe, ki je bil tedaj že v pokoju, je prevzel dirigiranje in občasno kak aranžma napisal, jaz pa sem zavihal rokave in ponujeno priložnost zagrabil. To so bile tedaj mesečne oddaje, kjer sem skrbel za aranžmaje in pevske goste iz tujine. Ogromno dela in velika šola zame.

Dirigent Patrik Greblo (foto: Katja Kodba)

Nekateri pravijo, da so tovrstne prireditve preteklost, da so zastarele, po drugi strani npr. sosedje izjemno cenijo festival Sanremo. Dokaz, da je to še kako aktualno, sta tudi 2 Cellos, z njima in s Simfoničnim orkestrom RTV  Slo ste na velikem odru otvorili turnejo v Milanu. Imate dovolj izkušenj, da vas lahko vprašam, kakšno Slovensko popevki si želite v prihodnosti?

Želel bi si Popevko, za katero ne bi bilo dovolj, da jo zgolj imamo, temveč, da jo imamo tudi radi. In to ni vedno tako samoumevno.

Slovenska popevka bi vsekakor morala ostati, tradicionalno kot del naše kulture,  z orkestrom, velikimi umetniki in novimi talenti, seveda prilagojena času, tehniki, tehnologiji in tudi trendom pa vendar s tisto patino, ki daje občutek, da gre za nekaj več, nekaj glamuroznega, nekaj, kar moraš doživeti v lepi obleki in visokih petah, če govorim v svojem imenu. Ob tem bi rada dodala, da ne morem pozabiti navdušenja, zahvale glasbenika z Japonske, ki sem ga ob priložnosti poslovnega sodelovanja povabila v Križanke, na Festival Popevka. Bil je iz sebe od navdušenja, kljub temu, da ima v deželi, kjer živi in ustvarja vse in še več. Navdušen nad tem, da je vse v živo, tako velika zasedba na odru in tako izvrstni izvajalci, takšna čarobnost, da tega skoraj ne moreš več doživeti, je ponavljal v zahvalo.

Foto: Eva Hren, Miša Molk, Mojmir Sepe, Nina Strnad, Patrik Greblo (Kongresni trg koncert ob Sepetovi 90 – letnici ), Katja Kodba

Glasba

Nenadne smrti umrl član skupine Depeche Mode

Objavljeno

V redu

Avtor

V 61. letu starosti je umrl član priljubljene angleške skupine.

Andrew Fletcher je bil klaviaturist priljubljene skupine Depeche Mode. Novico o njegovi smrti so ostali člani delili preko Twitterja. Zapisali so, da so šokirani nad njegovo nenadno smrtjo, vzroka še ne poznajo.

»Šokirani smo in zelo žalostni, ker nas je prezgodaj zapustil naš dragi prijatelj, član skupine in družinski član, Andy Fletch Fletcher. Imel je zares zlato srce in je vedno nudil oporo, ko si potreboval pomoč, pogovor, smeh ali pa hladno pivo,« so tvitnili.

Skupina je leta 2017 nastopila tudi v ljubljanskih Stožicah. Delovati so pričeli v začetku 80. let prejšnjega stoletja, prodali pa več kot sto milijonov albumov. Leta 2020 so bili sprejeti v rokersko alejo slavnih. Njihov zadnji album Spirit je nastal pred petimi leti.

NADALJUJTE Z BRANJEM

Glasba

Kostariški glasbenik Rj Chambers nam predstavlja svoj single “Mysterious”

Objavljeno

V redu

Avtor

V našem uredništvu smo zelo veseli, kadar lahko predstavimo tudi kakega mednarodnega glasbenika, saj menimo, da glasba res ne pozna meja.

Tokrat vam predstavljamo Rj Chambersa – mladega, talentiranega in vsestranskega glasbenika, ki bo zagotovo našel svoje oboževalce tudi v Sloveniji.

Roshawn Jones Chambers, znan kot Rj Chambers, je kostariški umetnik, pevec in pisec besedil, skladatelj, koproducent ter igralec in nekdanji model. Poje v angleščini in španščini. Na njegovem istoimenskem albumu je predstavljenih pet strastnih pesmi, kar kaže, da je Rj Chambers človek, ki ustvarja glasbo iz srca za srce.

Rj Chambers

Raztegne krila in uspešno vmeša sodobnejši latinskoameriški pridih v material, pri tem pa nikoli ne žrtvuje čustev. Ni le še en reggaetonski izvajalec, ki bi bil kot piškot; zdi se, da je bolj spreten, uglajen in jasnejši glede svoje ustvarjalne vizije in potenciala.

Rj Chambers izžareva karizmo in vas pritegne s svojim svilnato gladkim glasom in ritmi. V pesmi je čutiti nežno ranljivost, ki pa se nikoli ne preda saharinu. Glas Rj Chambersa nas popelje nazaj v čas, ko je bila glasba malo bolj resnična, iskrena in prava.

Rj Chambers – Mysterious

Rj Chambersa lahko spremljate tudi na Instagramu in sicer na njegovem profilu @iamrjcbway

NADALJUJTE Z BRANJEM

Glasba

Udarna mednarodna glasbena zasedba The Parlophonics nam predstavlja svoj novi single “These Days”

Objavljeno

V redu

Avtor

V našem uredništvu smo zelo veseli, kadar lahko predstavimo tudi kake mednarodne glasbenike, saj menimo, da glasba res ne pozna meja.


Tokrat vam predstavljamo The Parlophonics, alternativno rock skupino, ki ustvarja odličen Power pop/rock, čeprav člani zasedbe še nikoli niso sodelovali skupaj v “skupnem prostoru”. Skupina se dejansko še nikoli ni sestala v živo.


Če kaj, je razdalja med člani zasedbe le še povečala originalnost zvoka skupine, ki temelji na klasičnem britanskem popu in rocku iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja.

Člani skupine, ki so hkrati tudi avtorji pesmi Robert Horvath (kitare, bas), Fernando Perdomo (kitare, bobni) in Hugh Macdonald (vodilni glas, klaviature) so leta 2021 izdali svoj prvenec A Day in The Life. Gre za čudovit nabor melodičnih izvirnih skladb, ki so ga med pandemsko zaporo posneli na daljavo, tako da so si prek spleta pošiljali datoteke.

Roberta Horvatha je osamljenost v času pandemije navdihnila, da je posnel in končno objavil nekaj pesmi, ki jih je pisal vse življenje. Za projekt je angažiral Fernanda Perdoma (kitarista skupine “Echo in the CanyonJakoba Dylana) in Hugha Macdonalda (Fairhazel) in trije glasbeniki so na daljavo razvili kemijo, ki osvetli vse, kar igrajo.

Skupino so primerjali z Beatli, Oasis in Paulom Wellerjem, vendar pa je v resnici preveč edinstvena, da bi jo lahko opisali s tako preprostimi besedami.

Prvenec skupine The Parlophonics, album A Day in the Life, je bil 20. avgusta 2021 v digitalni obliki izdan na Apple Music, Spotify in Google Play. Fizične izdaje so na voljo od 20. novembra 2021, ravno pravočasno za praznično sezono in za tiste, ki želijo zgoščenko dodati v svojo zbirko. Album je k tej mednarodni skupini pritegnil svetovno občinstvo in to zasluženo. Ljubitelji izvrstno napisanega pop/rocka morajo takoj odkriti skupino The Parlophonics. Tega še ne veste, vendar bodo fantje zagotovo vaša nova najljubša skupina.

Opis ni na voljo

The Parlophonics lahko spremljate tudi na družbenih omrežjih:
Facebook: https://www.facebook.com/Parlophonics
https://www.instagram.com/parlophonics/
https://twitter.com/parlophonics

NADALJUJTE Z BRANJEM

 

 

Zadnje novice

Kategorije

OGLASI

POPULARNO

sidereals