Da jabolko ne pade daleč od drevesa zagotovo dokazuje 36- letna slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka ter televizijska voditeljica Ula Furlan, hči Miše Molk. Ula še vedno uživa na grškem otoku Lefkada in se preko družbenih omrežij javlja svojim prijateljem in oboževalcem. Tako je včeraj spet dodala fotografijo, na kateri ponosno kaže svojo zapeljivo postavo v kopalkah. Ula ima poleg lepote tudi nekaj umetniške žilice, saj vsako svojo fotografijo opremi z lepim zapisom. Očitno je poleg lepe postave in lepote tudi to podedovala po svoji slavni materi.

“Zjutraj se najraje zbudim, ko s sosednjega dvorišča v nov dan uka sova.
Najraje ob 12ih slišim rožljanje kosila, krožnika in vilic in zapečenih naramnic skozi odprto morsko okno. (In to je ta zame ta ultimativna poletna. In njej v čast vsaj peti status.)
In najraje popoldne premižim in sončne žarke na telesu štejem ob zvoku škržatov.
Zvečer pa imam najraje zvok zamaška, ki odleti z orošene steklenice.
In zvok platnice, ki sreča naslovnico, pregrizne zadnji stavek, zapre knjigo in zgodbo in večer.
Ponoči najraje slišim vetrc naslonjen na polkna in lastne stavke in pridevnike, ki bi najboljše opisali filmsko enodelno kopalka gospo z velikim slamnatim klobukom od popoldne,” je svoj dan v nekaj umetniških stavkih opisala Ula. Razkrila pa je tudi, kaj še ima rada na dopustu in kaj zaznamuje njen dan: “In najraje zjutraj zavoham svežo skorjo še toplega belega kruha iz pekarne.
In čez dan tropsko sončno kremo in sol v zraku in posušene iglice na rdeči prsti, ki jih še danes znam nalahno splesti v koralde.
In zvečer hranljivo mleko za telo in sveže opran las in ponoči sanje.
Ki mi spet dovolijo sanjarit in upat in ne predelovat in pospravljat in pakirat in brskat za vzporednimi pomeni in zjutraj online interpretacijami.
In ponoči cukrenost lastnih lajf navdušenj iz sladkorne pene in ravno prav prepihanih idej in ravno toliko pravih pridevnikov in občutek poguma, da ko se vse morsko to konča pa res začnem živeti to in tako, kot vem, da bi lahko.. pa si še vedno ne upam.“

Zares lep zapis o poletju nam je pričarala Ula s svojimi besedami. Če zapremo oči, si lahko predstavljamo popoln poletni dan, ki se začne in zaključi brez skrbi.

Na spodnji fotografiji si poglejte še, kako postavna in simpatična je Ula.

View this post on Instagram

Zjutraj se najraje zbudim, ko s sosednjega dvorišča v nov dan uka sova. Najraje ob 12ih slišim rožljanje kosila, krožnika in vilic in zapečenih naramnic skozi odprto morsko okno. (In to je ta zame ta ultimativna poletna. In njej v čast vsaj peti status.) In najraje popoldne premižim in sončne žarke na telesu štejem ob zvoku škržatov. Zvečer pa imam najraje zvok zamaška, ki odleti z orošene steklenice. In zvok platnice, ki sreča naslovnico, pregrizne zadnji stavek, zapre knjigo in zgodbo in večer. Ponoči najraje slišim vetrc naslonjen na polkna in lastne stavke in pridevnike, ki bi najboljše opisali filmsko enodelno kopalka gospo z velikim slamnatim klobukom od popoldne. In najraje zjutraj zavoham svežo skorjo še toplega belega kruha iz pekarne. In čez dan tropsko sončno kremo in sol v zraku in posušene iglice na rdeči prsti, ki jih še danes znam nalahno splesti v koralde. In zvečer hranljivo mleko za telo in sveže opran las in ponoči sanje. Ki mi spet dovolijo sanjarit in upat in ne predelovat in pospravljat in pakirat in brskat za vzporednimi pomeni in zjutraj online interpretacijami. In ponoči cukrenost lastnih lajf navdušenj iz sladkorne pene in ravno prav prepihanih idej in ravno toliko pravih pridevnikov in občutek poguma, da ko se vse morsko to konča pa res začnem živeti to in tako, kot vem, da bi lahko.. pa si še vedno ne upam. 📷: @nejcmiljak 🩱: @narobeswim

A post shared by Ula Furlan (@ulaf) on Jul 28, 2020 at 1:25am PDT

Foto: Facebook