Kontaktirajte nas

Življenjski Stil

Povest: Goromudova bitka s človeško nejevero in neusmiljeno naravo

Objavljeno

V redu

Pred vami je povest o plemenu, ki je izgubilo življenje v naravni katastrofi. Smrti bi lahko ubežali, saj je nevarnost poprej že prežala na sosednji dve plemeni. Kljub temu so se upirali in posmehovali poglavarju, ki je skušal storiti vse, da bi jih rešil …

Pleme Manadinka je živelo na obrobju svetega gozda, tik ob reki, ki jim je prinašala vir hrane in omogočala pridelavo zelenjave. Živeli so složno, marljivo obdelovali zemljo, redili živali in skrbeli za otroke, ki so se jim med delom smukali med nogami. A njihovo mirno življenje je kot strela iz jasnega vznemirila vest iz sosednji dveh plemen.

Strah in trepet v sosednjih vaseh

Tumatum iz plemena Taniga je hitel pripovedovati o velikih razpokah, ki so se pričele pojavljati na travnikih in poljih. Bundah iz plemena Sadarin pa o gromozanskih luknjah, v katerih izginjajo njihove kolibe. Oba plemena sta že izgubila več deset življenj, bojijo se, da bodo tla požrla vse pred seboj. Da bodo zapustili naselje, saj se bodo le tako rešili, sta hitela pripovedovati vodji plemena Goromudu ter da nameravajo prečkati veliki naravni most in si ustvariti življenje na varnejših tleh.

Goromudu je prinašalcema novice zaželel srečo, sam pa sklenil nemudoma prečesati domačo vasico. Ni prav dolgo trajalo, ko je odkril številne razpoke in vdolbine, ki so kazale, da se tudi njihovemu plemenu bliža nevarnost. Brez odlašanja je zbral celotno pleme, trdno prepričan, da bodo pričevanja iz sosednjih plemen dovolj velik razlog, da skujejo hiter in učinkovit načrt za selitev. Moškim in ženskam je mirno pripovedoval o velikih razpokah, ki parajo polja ter o jamah, v katerih izginjajo življenja. Pojasnil je, da morajo tudi sami kreniti na pot in si ustvariti življenje v svetu onkraj velikega naravnega mostu.

Nejevera in posmeh

A Goromudi njegovi člani plemena niso verjeli. Smejali so se velikim strašnim jamam in se zabavali ob misli na grozljive razpoke. »To ne obstaja. Tega še nihče ni videl. Nikamor ne gremo, tu se imamo lepo!« so bili glasni moški in ženske, ne meneč se za usodo sosednjih dveh plemen. Goromudu je nemočno pripovedoval o nevarnosti na domačih tleh, prepričeval starešine in obupaval nad posmehom večine, ki je verjela, da se mu je zmešalo. Lahko bi zbral tiste, ki so mu zaupali in verjeli ter se skupaj z njimi odpravil na pot. Rešil bi nekaj življenj, a ne vseh. »Kaj mi je storiti? Kako naj rešim brate in sestre, če si tega ne želijo?« je zmajeval z glavo Goromudu, ki se je zavedal, da biti vodja in poglavar ne pomeni vladati zgolj takrat, ko je življenje lepo in mirno.

Slepo zaupanje v ljubezen matere zemlje

Po prebedeni noči je najglasnejših deset rojakov popeljal na travnike in polja. Pokazal jim je luknje in razpoke, katerih brazde so nevarno zijale izza šopov porumenele trave. »To ni nič. Zemlja se bo sama zravnala, samo zaupati ji moramo. Bog bo poskrbel za nas. Če bomo verjeli v to in z ljubeznijo obdelovali zemljo, nam bo povrnila naš trud. Nikamor ne pojdemo!« so bili odločni možje, ki so pleme najglasneje prepričevali o poglavarjevi norosti.

A Goromudova vest je glasno ječala, zaradi njihove nevednosti jih ni zmogel prepustiti gotovi smrti. Če ne odrinejo na pot, jih bo pogoltnila zemlja, to je vedel zagotovo. Naslednje dni je neutrudno prepričeval odrasle člane plemena in z grozo opazoval, kako v luknjah izginjajo vrtnine, drevesa in živali, ki so se pasle na travnikih. Ko so tla pogoltnila prvega otroka, so se ženske zatekle k molitvam. Pa ni bilo dovolj, da bi mu verjeli. Šele ko je izginilo šest članov plemena, so njegovi zvesti pripadniki pričeli moledovati, naj vendarle krenejo na pot. »Pojdite, mi bomo ostali. Tla se bodo umirila!« so bili glasni ostali.

Goromuduva odločitev

Zgodaj zjutraj je Goromudu sprejel najpomembnejšo odločitev v svojem življenju. S koruzno vrvjo je drug ob drugega povezal člane plemena, tako da so tvorili dolgo živo verigo. »Ali pojdemo vsi, ali pa nihče!« je bil odločen in kot prvi na čelu kolone pričel stopati proti naravnemu mostu. Prvi del verige mu je ubogljivo sledil, kmalu pa se je pričela kolona zaustavljati, se nevarno prerivati in suvati. »Boste dovolili, da zaradi vas umremo tudi vsi mi, ki si želimo živeti?!« Je zarohnel Goromudu in glasno zaukazal, naj mu drug za drugim sledijo.

»Nihče nam ne bo vzel svobode! Odrežite vrvi! Živeli bomo tam, kjer želimo, nihče nam ne bo ukazoval!« so kričali moški in ženske, otroci pa so glasno jokali. Med huronskim prerekanjem so pričeli padati prvi udarci in ko je zemljo stresel prvi sunek, pleme Manadinka niti ni opazilo, da je v zemljišče pred njimi zarezala široka razpoka. A tedaj je bilo že prepozno. Ob drugem in tretjem sunku so tla grozljivo zazijala in v črno žrelo pogoltnila celotno pleme Manadinka. Goromudu, ki je vse do zadnjega upal, da bo rešil svoje rojake, je v oko ujel še zadnji sončni žarek – prav tisti, ki je prižigal grenko vest, da navkljub nevednosti, posmehu, udarcem in žaljivkam, svojih ljudi preprosto ne zmore pustiti za seboj.

Foto: pexels.com

NADALJUJTE Z BRANJEM
Kliknite za komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Življenjski Stil

Raziskava: Kakšne ženske se zdijo moškim privlačne?

Objavljeno

V redu

Avtor

Seveda nimajo vsi moški enakega okusa. Povsem normalno je, da vsak posameznik dojema privlačnost na individualen način. Če pa vas zanima, si vseeno poglejte rezultate izsledkov, ki kažejo na to, kaj moške pri ženskah najbolj privlači.

So moškim bolj všeč vitke ženske ali tiste s polnejšo postavo? Kaj pa velikost prsi in skrb za zunanji videz? Raziskovalci so opravili niz testiranj moških iz vsega sveta, objavljamo del izsledkov na temo zunajega videza.

PostavaVečina moških iz zahoda je v raziskavah vezanih na telesno težo izjavila, da imajo raje ženske z normalno telesno težo. Študije iz drugih delov sveta pa nakazujejo na to, da na okus najbolj vplivajo razmere v katerih živijo. Moški iz revnejšega okolja denimo dojemajo ženske z bujno postavo kot zdrave, plodne in zapeljive. Na splošno pa se veliki večini zdijo poželenja vredne tiste ženske, ki imajo vitek pas in izrazite boke. Privlačnosti v veliki meri niso povezovali z višino.

Prsi: Pri ocenjevanju velikosti dojk študije navajajo poudarek na individualni izbiri, ki temelji na kulturi in okusu posameznika. Največ testirancev ocenjuje kot idealne in najbolj privlačne srednje velike dojke, torej velikost košarice C.

Ličenje: Medtem ko večina moških javno zatrjuje, da so jim všeč ženske, ki se ne ličijo, saj jim je ljubši naravni videz, rezultati raziskave kažejo, da temu ni tako. Tekom anonimnega testiranja je namreč večina navedla, da naličene ženske prej pritegnejo njihovo pozornost. Ob tem velja poudariti, da se na splošno testirancem ne zdi privlačno prekomerno ličenje in uporaba temnejše šminke.

Foto: Shutterstock

NADALJUJTE Z BRANJEM

Življenjski Stil

Jurij in Vojka o avanturi na Krasu

Objavljeno

V redu

Ste že slišali, da se po Štanjelu potika Črna mačka? Da je v Tomaju še vedno nerazrešena Kosovelova enigma, da je v kraški gmajni soba pobega in da je vasica Tomaj  polna skrivnosti?

Vsaka stvar je za nekaj dobra. Ta nova realnost kot jo mnogi imenujejo, se meni lepše sliši nova regionalnost ali lokalnost.  Toliko lepega tako blizu pa največkrat ne vemo, da obstaja, ker smo vedno prevozili, preleteli zdaj bi pa lahko prehodili. »Doma je najlepše« naj ne bo le fraza ampak način življenja, tudi dopustovanja.

Na Krasu lahko počnete marsikaj, spoznate, se spomnite, okusite.

Poleg domače hrane in pijače vas na Krasu čaka prava avantura in ni nujno, da bo le en dan dovolj, da boste odkrili, spoznali vse.

In da bo tole še bolj zanimivo, vam predstavljamo dva, ki sta posebne sorte, zdaj že kraške.

Jurij Clemenz, po izobrazbi zdravnik in Vojka Žgavec Clemenz, po izobrazbi novinarka, nista le vikendaša, ampak sta na Kras preselila svoji življenji in vse, kar sodi zraven, na Krasu pa sta še marsikaj dodala.

Lov za zakladom v Tomaju (foto Karra)

Zdaj sta že nekaj let lokalca, ki močno ljubita Kras in vse, kar sodi zraven.  Kaj imata najraje?

  • Jurij: Všeč mi je, da sva se iz mestnega vrveža umaknila v lepo in prijazno okolje. Kras se nepoznavalcen zdi odmaknjen, v resnici pa je do Ljubljane le 45 minut, odlično je povezan z obema najbližjima letališčema, v Trstu in Ljubljani, do morja je 25 minut vožnje, pa tudi potovanje do najbližjih italijanskih smučišč ne traja dlje kot 2 uri. Ker živiva na robu vasi, imava neomejene možnosti za sprehode tik pred vrati. Tomaj je vas, za katero pravijo, da ima največ sonca v Sloveniji. To se zanesljivo pozna, saj imamo okna in vrata hiše odprta večino časa od sredine marca do sredine oktobra.
  • Vojka: Kot kateri dan.;) In odvisno od letnega časa. Mene čez vse leto zelo navdušuje kraška narava in vse vedute, ki se rišejo po Krasu. Tisti, ki smo v Kras zaljubljeni, vemo, kako se le-ta iz kilometra v kilometer spreminja. Kras nad Devinskim zalivom je npr. povsem druga zgodba, kot je tomajski Kras. In ja, zelo »po moji meri« je na Krasu klima: veliko sonca čez vse leto, zelo nizke temperature nikoli ne trajajo dlje časa in zares krasna indijanska poletja in jeseni. Ja, še celo v res slabem vremenu je Kras krasen.

Nista domačina. A vendar sta raziskala, odkrila marsikaj, kar je bilo leta skrito? V bistvu »priseljenca« predstavljata bogastvo Krasa, kako to?

  • na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je vpisana tudi naša suhozidna gradnja, a domačinu se zdi povsem normalno in prav, da njegova čreda še naprej ruši suhozidove povsod, kjer se pase. Tega npr. nonoti in none na Krasu nikoli ne bi dopustili. To bi bil »smrtni greh.« Seveda so tudi izjeme, ki jim je mar, si prizadevajo, a so resnično maloštevilne in zato še toliko bolj dragocene.
  • Jurij: Nama se marsikaj, kar se zdi domačinom od nekdaj prisotno, samoumevno in morda dolgočasno, zdi zanimivo in vredno, da to spozna svet.
Soba pobega v kraški gmajni (foto Karra)

Prva soba pobega v gmajni, Kosovelova enigma, Črna mačka v Štanjelu, Viktorijina skrivnost? Kot epizode dobre kriminalke, kdo piše scenarije?

  • Jurij: Vse igre zasnuje Vojka, jaz pa sem vedno prvi poskusni zajček in pomoč pri tehničnih izvedbah posameznih segmentov iger.
  • Vojka:  Hehehehe, pa ne smeš pozabiti marmeladnega kviza Akademija Mmm Beatrice. Zna biti, da je to edini tovrstni kviz na svetu.

Če bi želela vlogo v eni od teh epizod, po domače, če bi se lotila ali potrebujem predhodno znanje ali se lahko izletniško odpravim in spopadem?

Meni osebno je zelo pomembno tudi to, da z našimi igrani – rečemo jih »kraški pobegi« – oživljamo pozabljeno in skozi napeto zabavo ozaveščamo. Zgodovinski spomin na Krasu se namreč strahovito krajša, kar ni le žalostno, je tudi nevarno. Osebe, ki je ne le za našo vas Tomaj temveč za širši Kras in širšo primorsko regijo naredila zares ogromno in to v zanjo izrazito neprijaznih časih, domačini malodane ne poznajo več. In pazite – živela je še pred manj kot sto leti. Enako zgodbo sem odkrila v Štanjelu. Zato sta oba lova za zakladom po teh dveh najlepših kraških vaseh (Štanjelu in Tomaju) v prvi vrsti poklon tema pozabljenima, zanemarjenima, a veličastnima osebama, potem pa šele poslovna priložnost našega podjetja in naše blagovne znamke. Sledimo torej sloganu Karre, ki se glasi »odkriti skriti Kras«. Lahko bi rekli tudi »obuditi umrlo«.

Se strinjata, da moramo vse, kar se dogaja, izkoristiti na najboljši možen način in se nekako prilagoditi, kar je lahko celo zelo zabavno?

  • Jurij: Vsaka stvar je za nekaj dobra in življenje je prekratko, da bi izpuščali priložnosti zaradi lastne neprilagodljivosti.
  • Vojka:  To zelo drži. Življenje je vedno veličastno. In kot bi rekel moj prijatelj: zagotovo je tudi prekratko, da bi ga preživeli v senci.
Črna mačka v Štanjelu.
NADALJUJTE Z BRANJEM

Življenjski Stil

KOLUMNA: O kako dolgo se nisva videli, ti, a si se mal zredila?

Objavljeno

V redu

Avtor

Kar v redu sem, hvala, ker si vprašala! Sploh ne razumem več, a res ni dovolj Covid, Korona, sranje od A do Ž, da bi se malo spametovali, bili človeški, da ne rečem normalni. Po skoraj letu dni sva se videli in na misel ji je najprej prišlo: ti, a si se mal zredila? Ja, mal sem se in kaj? Več sem doma, več je dobrot pri roki,  več hodim in sem očitno nagnjena k več, ker imam tudi več kilogramov. Več kot to te očitno ne zanima? Uffffff. No, najraje bi ji vse to rekla v obraz ampak sem preslišala in rekla, kar v redu sem ja, hvala, pa ti? Kako ste zdržali vse skupaj, ste vsi zdravi? In, če je že ravno sprožila, morda se zredila ni, postarala se pa je v tem letu odkar sem jo nazadnje videla. Samo to res ni prva stvar, ki mi je prišla na misel, sama jo je sprožila s pripombo zredila.

Sicer priznam, da sem to opažala zadnja leta, tudi pred korono, da je bil najpogosteje uporabljeno, a si se zredila, a se nisi zredila, a se boš zredila? Hvala no, ker te tako zanima moj položaj na tehtnici,  tudi sicer se še kar držim, položaj je za silo, enkrat sem bolj proti slabo, drugič proti dobro. A zdravje? Še kar ja. A če se držim? No ja,  bo že. A dieta? Ma vtakni si jo nekam!

Večina tega je ostala seveda v mojih mislih ampak mi gre pa res močno na živce. Verjamem, da se tudi vam to dogaja pogosto. Ženske vedno pristanemo pri kilogramih. Moških kil začuda nihče ne opazi in tudi moški sami ne. Kako reagirate? Zasolite kaj nazaj ali preslišite?

Razočarana gospodinja

Ste se v izpovedi Razočarane gospodinje našle tudi ve, drage dame? Imate morda koristen nasvet? Spodbudno besedo? Karkoli, da se bo počutila bolje? Zapišite svoje razmišljanje v komentar na naši Facebook strani!

Odgovarja Urša Mravlje
Aromatica Slovenija

Diplomirana aromaterapevtka, strokovnjakinja holistične aromaterapije in izkušena ženska

Ja, je zelo poznano. Kot, da je to edina pomembna stvar in edino merilo. Ne se sekirat. Sploh se ne obremenjujte s tem, kaj kdo opazi in kaj ne, sploh, če se v enem oziroma po enem letu ni spomnila drugega kot to. Si niti ne zasluži pozornosti, tudi s tem ne, da bi jo ošteli ali ji povedali svoje, ker verjetno ne bi niti razumela. Preslišite, enostavno preslišite in tudi misli o postaranju prepodite, ne potrebujete tovrstne slabe energije. Kilogrami pridejo in grejo. Shujša se lahko, omejenost je težje spremeniti. 

Foto: Shutterstock

NADALJUJTE Z BRANJEM

HIT TEDNA PO IZBORU NAŠIH BRALCEV

HIT TEDNA po izboru naših bralcev je Nina Pušlar s svojo skladbo Ni ona retro

 

Zadnje novice

Kategorije

OGLASI

POPULARNO