Stand up komedijantka Martina Ipša tokrat svoje publike ni nagovorila z zabavno vsebino. Ravno nasprotno. Golo iskreno je spregovorila o osebni bitki z anksioznostjo, s katero se spopada že več kot pol leta. Martina je svojo ranljivo plat pokazala z namenom, da bo izpoved pomagala vsem tistim, ki v teh težkih časih potrebujejo pomoč in ki težav ne zmorejo rešiti sami.
Komedijantka je svoje spletne prijatelje nagovorila tekom iskrenega videa, v katerem je opisala, kako je strah nadvladal njeno življenje, sama pa je z odzivi na stres povzročila, da so njeno tesnobo občutili tudi njeni bližnji.
Začelo se je z majhnimi nevšečnostmi, ki jim sprva ni posvečala pozornosti. Tesnobo ji je denimo povzročalo klicanje ljudi po telefonu, prestrašila se je, ko je pozvonil poštar, sila neprijetno se je počutila v množici ljudi, vse skupaj pa je izraziteje izbruhnilo z obdobjem pojava novega koronavirusa, ko so ji nevšečnosti ušle izpod nadzora. Zaradi neobvladajočega strahu pred okužbo z virusom se je močno spremenila, kar je vplivalo tako na njeno življenje, kot na vse njene bližnje, ki jih je, kot pravi, terorizirala z ukrepi.
Martina pravi, da je bila to prva stvar v njenem življenju, ki je ni zmogla rešiti sama. Tudi po sedemkrat na dan je imela namreč panične napade, pogosto jo je dušilo. Da bi podrobneje izvedeli, kaj vse je doživela in zakaj je sklenila spregovoriti o tako osebni težavi, prisluhnite spodnjemu videu, ki ga je namenila svojim sledilcem.
Kaj je Anksioznost?
Kot pojasnjujejo psihoterapevti, soanksiozne motnje skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost.»Gre za neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, ki se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
