Zdaj mi je jasno, zakaj je tako težko najti ustreznega partnerja. Šarmanten gospod, ki sem ga spoznala na spletu, se je sprva pokazal kot sanjski moški, ko pa me je obiskal na domu, sem spoznala, da je v zasebnem življenju nemaren pacek.

Za menoj je zmenek, ki mi je v dveh urah razkril, kakšen bi bil moški, ki sem ga spoznala, v vlogi partnerja. Prihranila bi si veliko časa, če bi to nesrečno srečanje izvedla več mesecev prej, a kaj, ko ni najbolj racionalno v svoj dom spustiti malodane popolnega neznanca. Kaj pa veš, kdo je v resnici? A gremo lepo po vrsti, naj vam orišem, kako se je vse skupaj začelo.

Sem dobro situirana ženska srednjih let. Za menoj je ločitev po skoraj 30 letnem razmerju, na katerega me še danes veže veliko lepih spominov. Nekje dve leti po razhodu me je na Facebooku ogovoril moški iz bližnjega kraja in čeprav mi tovrstno dopisovanje ni ravno blizu, sva se zapletla v klepet. Temu je sledilo vsakodnevno dopisovaje, priznam, da mi je tekom spoznavanja prirasel k srcu. Ker je tudi on samski, sva se oba strinjala, da bi bilo lepo, če bi se videla tudi v živo, kdo ve, morda pa bova drug v drugem našla osebo, s katero bi bilo lepo preživeti ostanek življenja. Tako sva se dogovorila za prvi zmenek, na katerem me je povsem očaral. Zaradi situacije s koronavirusom sva se sestala zunaj in se odpravila na hrib v mojem kraju. Prijeten gospod, prijazen, srčen, učen, zabaven, čednega videza. Zdelo se je, da sem znova našla osebo, ki mi je pisana na kožo. Kot mi je pojasnil, sem ga tudi sama navdušila in tako je naneslo, da sva se srečevala vsaj enkrat na teden. Sprehodi in hribolazenje so obema ustrezali, vmes pa sva se neobremenjeno spoznavala in vsak pri sebi ugotavljala, da si drug od drugega želiva več.

Tekom teh klepetov mi ni prišlo na misel, da bi se pozanimala, kakšne so kaj sicer njegove življenjske navade. No, pravzaprav niti ne vem, kako bi do teh odgovorov lahko prišla, so se mi pa kot na pogrnjeni na pladnju razkrili tistega popoldneva, ko sem ga povabila k sebi domov. To je bil dan, ko sem ga spoznala v povsem novi luči in z grenkobo ugotovila, da z njim ne bi zmogla preživeti niti enega samega dneva. Pa ne ker bi kar na enkrat postal neuravnovešen čudak, njegove navade so bile tiste, ki so me pustile brez besed. Naj najprej poudarim, da sem zelo skrbna ženska, urejeno okolje mi veliko pomeni, takšen je bil tudi moj nekdanji soprog, zato mi je bilo ravnanje mojega bodočega nesojenega partnerja povsem nesprejemljivo.

Kaj se je torej zgodilo? Ko je prišel na obisk, je v stanovanje zakorakal z umazanimi čevlji. Copate, ki sem mu jih pripravila, je zavrnil, češ da jih ne uporablja. Zimsko jakno je nemarno odvrgel v veži, nato pa stopil za menoj v dnevi prostor, kjer je z blatom ponečedil preprogo. Skušala sem odmisliti vse skupaj, se posvetiti pripravi večerje, a kaj, ko me je čakalo še več neprijetnih presenečenj. ‘Gospod’ se je odpravil na stranišče, pustil vrata odprta, opravil potrebo, z urinom ponečedil straniščno školjko in prostor naokoli. Počistil za seboj seveda ni, prav tako ni spustil pokrova, najhuje pa je bilo to, da niti vode ni potegnil. Hmmm, moški, ki šteje več kot 50 let, ne potegne vode in si ne umije rok – sem prav razumela? O ja, enako je v času obiska ponovil še trikrat. Medtem ko sem v glavi premlevala, kam je izginil šarmantni gospod iz sprehodov, se je odpravil ven na cigareto in pustil balkonska vrata na široko odprta. Mar ne ogrevam doma, je tako težko zapreti vrata? Ker ne kadim, nisem preverila, kako je ugasnil cigareto, da se nekaj dogaja, me je opozoril šele dim na okenski polici. Gospod je pokajene cigarete zgolj malce stisnil ob dno pepelnika in ni poskrbel, da bi ogorek resnično ugasnil. Ob stiku s papirčki in drugimi ogorki, se je tako vse skupaj vnelo. Zagorelo sicer ni, se je pa kadilo, kar je meni povsem nesprejemljivo in daleč od ravnanja zrele in odgovorne osebe. Pa tej kalvarji še ni bilo konca. Ko mi je po večerji vneto razlagal o zvrsti glasbe, ki ga navdušuje, je kozarec z vinom odložil na sedežno garnituro in pričel divje dirigirati. Kozarec se je seveda prevrnil in vino pa se je razlilo po svetli sedežni garnituri. »Opala, sem neroden. Bom takoj pobrisal,« je bleknil in pričel s servieto packati po luži rdečega vina. Bila sem tako osupla nad njegovim neodraslim vedenjem, da prepusto nisem več zmogla komunikacije. Ko je pričel na kavču med raztegovanjem rigati in prdeti, sem izgubila še zadnjo sled potrpežljivosti in ga prosila, če lahko zapusti moje domovanje. V dveh urah, ki sva jih preživela pod isto streho, mi je namreč postalo jasno, da bi življenje z njim izgledalo tako, kot bi bila mama nevzgojenemu najstniku. To, da kot pravi kavalir pridrži vrata, posluša klasiko, bere knjige o duhovnosti, igra klavir, rad pleše valček, obožuje vesolje in bojda pripravi najboljše ribe daleč na okoli, vse to meni žal ne odtehta dejstva, da je brez vseh okraskov neodgovoren pacek. In če bi imela možnost slednje spoznati že takoj na začetku, bi obema prihranila veliko časa in slabe volje.

Zdaj veliko bolj razumem prijateljice, ki so obupale nad moškimi. Le kdo pri zdravi pameti bi želel gledati kaj takega?

Foto: Shutterstock