Ljudje v naravi izkusimo tako nedotaknjenost, čistost, lepoto in dobrobit narave za naše zdravje kot tudi njeno divjost in lastno krhkost pa tudi vplive, ki jih imamo na naravo: onesnaženje, smeti, za lastno zdravje škodljivo okolje. Sociobiološka teorija nas vrne dva milijona let v preteklost, na savane vzhodne Afrike. Wilson, oče te teorije, že leta 1975 piše o pozitivnih vidikih narave, ki so nam pomagali preživeti, kot je čista voda, drevesa, sadeži in rože ter o negativnih učinkih, ki smo se jim morali izogniti, če smo želeli preživeti: kače, umazana voda, dim – onesnažen zrak. Do neke mere so se ta vedenja verjetno res zapisala v naš genom, saj so vplivala na preživetje osebka in vrste. Po drugi strani, pa se vsak dan sproti učimo o našem okolju. Otroci širom sveta radi raziskujejo naravo. Zanimivo pa je, ne glede na to, ali prihajajo iz Amazonije ali Ljubljane, da ljubkovalno nagovarjajo mucke in ptičke, medtem ko se črnih, velikih hroščev in strigalic praviloma izogibajo (Kahn in Kellert, 2002).
1. Večja je uporaba tehnologije, večji odmerek narave je potreben
Ali otroci danes vedo, katera rastlina je užitna in katera strupena, ali poznajo le YouTube in Nintendo? Ločijo siničko in vrabca, hrast od bukve?
Tako kot imajo pravico dostopa do interneta, imajo tudi pravico dostopa do narave. Zakaj? Ker je povezava z naravo del njihove človeškosti. S povečanjem tehnološke odvisnosti se veča nepovezanost z naravo, ki škoduje našim otrok bolj, kot si mislimo.
2. Narava vzbudi čute in sposobnosti
Če zanemarimo znanje in modrosti narave, pa igra pomembno vlogo, kako narava vpliva na otroške sposobnosti.
Študije po celem svetu so že ničkolikokrat dokazale, da se s časom preživetim v naravi povečajo njihove kognitivne sposobnosti in sposobnosti učenja, pozornosti, kreativnosti, produktivnosti in zaznave vonjav.
Raziskovalci na univerzi v Michiganu so ugotovili, da samo ena ura preživeta v naravi izboljša spomin in pozornost za 20 %. Šole, ki omogočajo otrokom čas v naravi, so občutno opazile, kako so otroci bolje delovali med poukom.
3. Narava spodbuja gibanje
Travniki in gozdovi ponujajo večje možnosti za brezskrbno tekanje, plezanje, skakanje… Tako ugodno vplivajo na motorične sposobnosti, ravnotežje, gibljivost, preprečujejo debelost ter krepijo imunski sistem.
Gibanje pa hkrati postane naravna navada in ne nekaj, za kar bi se morali kasneje v življenju zavestno truditi.
4. Narava zmanjša depresijo, stres in izboljša psihološko stanje
Otroci, ki se igrajo v naravnem in zelenem okolju so manj zaskrbljeni, agresivni, jezni in depresivni kot tisti, ki se igrajo v urbanem okolju. Prav tako kažejo več zanimanja, entuziazma in radosti. Živijo v sedanjem trenutku, nekaj, kar se odrasli na vse pretege trudimo doseči.
5. Narava vzpostavlja in krepi odnose
Izpostavljenost naravnim okoljem povzroči, da bolj cenimo odnose, skupnosti, medsebojno sodelovanje in poglobi povezavo z družino. Prav tako se poveča zmožnost za reševanje problemov, samodisciplina, fleksibilnost in samozavedanje.
Plezanje po drevesu ni le fizična aktivnost, otrok se uči odgovornosti zase in tveganj. Spodbuja se kreativnost, saj si izmislijo svoje lastne igre, ki nimajo v naprej določenih pravil in navodil. Postavijo si lastne cilje in izzive. Učijo se iz izkustva.
6. Povezava z naravo je ključnega pomena za prihodnost človeštva
Tako se v otrocih gradi interes za okolje, odgovornost ter skrb zanj. Le, če bo imela prihajajoča generacija v sebi čut za naravo, bo lahko poskrbela za naš planet.
Vprašajte se, kateri so vaši najbolj dragoceni spomini iz otroštva?
Verjetno vas bo bolj malo odgovorilo, da gre za čas preživet za štirimi stenami. Običajno se spominjamo iger zunaj v naravi. Se bodo današnji otroci spominjali nepozabnih dni preživetih za računalnikom?
Sicer pa vse zapisano ne velja le za otroke, temveč za vse nas. Bodimo vsi učenci in otroci narave.
