Domov Zanimivosti Čas je za zgodbe, ob katerih se bomo počutili bolje, pozitivne zgodbe,...

Čas je za zgodbe, ob katerih se bomo počutili bolje, pozitivne zgodbe, dobre novice, ki nam bodo izvabile nasmeh na obraz!

Korona virus je prinesel kar nekaj pozitivnih projektov. V Sloveniji so se mladi študentje odločili prav za en poseben projekt. Projekt, kjer širijo dobro voljo. Zapisali so: “»Pošiljam ti objem« je projekt, ki v teh hladnih dneh širi toplino. Širi jo kar preko pošte, kjer potiskane majice z motivom objema pošilja v prave roke. Te prave roke lahko izbereš tudi ti in preko vsakotedenskega izziva določiš nekoga, ki bi bil/a te majice (ali neke vrste poslanega objema) nadvse vesel/a.V kolikor imaš doma v omari kakšno majico odveč, bomo nadvse veseli, da jo daruješ in s tem omogočiš, da naš projekt živi dalje. Da vse poteka gladko, skrbimo mi ti. triperesna deteljica (Urška, Erazem in Nina), ki se je spoznala čisto naključno in je zaživela ravno v času, ko je sreča zaželena.”

Nina Čuk (Nimid), ki je del tega projekta, je razpeta med grafičnim oblikovanjem in tekstilstvom, zato fura kar oboje. Njeno stanovanje je pravzaprav skladišče starega materiala iz katerega ustvarja nove zgodbe
in reciklirane tekstilne izdelke. Otroška radovednost jo žene, da vedno znova odkriva neznana področja.

Urška Medved je ustvarjalka, ki prepleta niti sodobnega plesa in tekstilne umetnosti. Zaradi konstantne želje po odkrivanju novega se rada zaplete v premnoge ideje in projekte na raznoraznih področjih. Toda v današnjem času ji njen konstanten nabor svežih idej pripomore, da ne glede na situacijo najde tisto, ki jo lahko realizira. Iz omejitve ustvari novo kreacijo. Erazem Paravinja se rad igra s svetlobo, zato ni prav nič čudno, da sta ga navdušila fotografija in sitotisk. Po duši je ustvarjalec in raziskovalec, njegov vir motivov pa sta narava in svetloba. Svoje hobije je srečno zamenjal za poklic, vendar se v njih še vedno rad izgubi.


Kako je prišlo do tega projekta, ki pušča vtise na mnogo ljudi v Sloveniji?

Ideja projekta se je v Urškini glavi rodila že pred leti tekom študija oblikovanja tekstila in oblačil, a je zaradi nestrinjanja v danih situacijah ostala zgolj v njeni glavi. V času izmenjave na Švedskem se je prelila na tekstil. Med študijem v tujini je imel njen prijatelj veliko preizkušnjo, sprejemni izpit v tujini. Zaradi mnogih kilometrov, ki so bili med njima, mu fizično ni mogla stati ob strani. Odločila se je, da svojo idejo, ki je čakala na pravo priložnost, prvič tudi udejanji. In tako je zašila majico, sama sebe pobarvala s tiskarsko pasto, majico dala na lutko in jo objela. Oddits njenega telesa na majici; objem, ki ga je nato zapakirala v kuverto in iz Švedske poslala v Slovenijo. Od tega mineva ravno dve leti in zdaj v času pandemije je zaradi pomanjkanja stika in želje po druženju ideja ponovno zažarela. Ideja je ožarela celoten projekt, ki danes širi pozitivnost in veselje.

»Idejni vodja v objemu objemastih majic.«

Zapisali ste, da ste se naključno spoznali in ravno v časih, ko je sreča še bolj potrebna. Ste se s tem namenom spoznali, da bi ustvarili vaš projekt?

Pred začetkom projekta se med seboj nismo poznali, kljub temu, da smo študentje iste (Naravoslovnotehniške) fakultete v Ljubljani. Urška je svojo željo po izpeljavi projekta zaupala profesorici dr. Gorjanc, ki jo vsi bolje poznamo pod vzdevkom Maki. Imela je namreč idejo, ni pa imela ekipe, ki bi takšen projekt lahko poganjala. Profesorica je po razmisleku vključila še Erazma in mene v skupen pogovor, kjer smo se na hitro spoznali. Poimenovali smo se kar za triperesno deteljico, saj je vsak od nas usmerjen v drugo področje študija (modno in grafično oblikovanje ter tekstilno inženirstvo), skupaj pa smo celota. Kljub temu, da smo se spoznali na hitro, sta Urška in Erazem v tem času postala takorekoč moja družina, ki me skupaj z izvajanjem projekta držita v dobrem razpoloženju ne glede na zunanje okoliščine.

»Sestanek triperesne deteljice preko računalniških programov.«

Kako se lahko drugi vključijo v vaš projekt? Kje vam lahko sledijo?

Drugi se lahko našemu projektu pridružijo kot pošiljatelji »objema«, donatorji majic, finančni podporniki ali pa kot opazovalci celotnega dogajanja. Vse, ki so zainteresirani za pošiljanje majice oz. objema, enkrat tedensko pozovemo k izzivu, ki je razpisan na naši Facebook strani. Vsak teden določimo nov kriterij, na podlagi katerega nato izberemo pošiljatelje, ki nam zaupajo svoje prejemnike.

Prejemniki o tem ne zvedo nič, zaradi česar je presenečenje še toliko večje. Da projekt teče, potrebujemo večje količine majic, ravno zaradi tega, da se prejemnikom objemi prilegajo kot uliti. Majice so lahko rabljene, tiste, ki so že odpisane, saj jim mi s potiskom vdihnemo ponovno življenje. Za več informacij in spremljanje celotnega projekta se nam lahko pridružite na Facebook strani »Pošiljam ti objem«.

»Erazem med tiskanjem objemastih majic«

Vaš projekt vključuje dve stvari hkrati. Soočate se z globalno krizo, torej predelujete majice, ki jih je na pretek in širite s tem močno sporočilo povezanosti. Kakšen je bil vaš prvotni cilj? Kaj želite sporočiti širši javnosti?

Tako je, uporabljene majice so za njihove prvotne lastnike že »odrabljene«, naš projekt pa jim na nek način ponudi drugo priložnost. Ravno v tem času se je namreč izkazalo, da se je ogromno ljudi lotilo pospravljanja svojih omar, kjer pa se vedno najdejo manj priljubljeni ali stari kosi oblačil, ki bi sicer v najslabšem primeru lahko konča li tudi na odpadih, kjer poteka takovrstno kopičenje. Smisel je torej, daponovno obudimo tisto miselnost, kjer vrednost nekega izdelka ni merjena skozi denar ampak je bolj cenjen njen namen.

Kljub temu, da je majica stara, nosi visoko sporočilno vrednost, poleg tega pa je bila izdelana in poslana z mislijo na eno samo osebo in ne vključuje želje po zaslužku. Le majhna sprememba je potrebna, da masoven ali odrabljen izdelek spremenimo v neke vrste unikat, ki bo za drugo osebo imela neprecenljivo vrednost in bo s seboj vedno nosila neko zgodbo in spomin.

»Nina na svojem prestolu iz starih majic in tekstila.«

Veliko ljudi se sedaj sooča s socialno krizo, prav tako tudi čustveno. S tem, da pošiljate virtualne objeme lahko naredite veliko. Objemanje sprošča naše mišice, pomaga nam sprostiti napetost v telesu. Objemi pa prav tako pomagajo pri premagovanju bolečine, ne samo zato, ker povečajo cirkulacijo v našem telesu, ampak tudi zato, ker se med objemanjem sproščajo endorfini, ki so naravni blažilci bolečine. Imate kakšno zgodbo, ki se vas je dotaknila?

Z vsakim tednom odkrivamo nove zgodbe med prebiranjem katerih nemalokrat tudi malo ekipno zajokamo (od veselja seveda). Pregledovanje slik in odzivov, ki nam jih prejemniki majic pošiljajo, so za nas neprecenljivi. Največkrat je razlog pošiljanja objema ravno fizična ločenost med prijatelji in družinskimi člani. V enem primeru se je približeval očetov rojstni dan, vendar ga hčerka z njim ni mogla preživeti. Poslala mu je našo majico in mu na tak način dala vedeti, da je kljub temu z njim.

Imamo primere, ki so majico prejeli od nekoga drugega, zdaj pa so sami postali pošiljatelji objema in donatorji majic. Imamo tudi primer, kjer je prejemnica objema novo majico poslala svoji donatorki majice, ki je sploh ni poznala. Pa sporočilo, da smo prvič v času epidemije pripeljali nasmeh na obraz in klici, da je projekt tako fin, da bi gospa kar 20 objemov rada poslala in je z nabiranjem majic naredila akcijo po celi vasi. Z vsakim tednom se torej tkejo nove niti.


Kakšni so vaši cilji in želje z vašim projektom »Pošiljam ti objem«?

Namen našega projekta je povezovanje ljudi na nek drugačen način, ki ni odvisen od fizičnega stika in je z internetom ter tehnologijo povezan le posredno. Le – ta mu ustvarja mrežo za obstoj in širitev a bistvo leži izven tehnologije, v ideji, v misli, v občutku, ki ti ga da majica ko jo oblečeš.

Verjamemo, da pozitivna misel dobro vpliva na naše zdravje in to želimo ponuditi ljudem. Želimo, da si ljudje to obdobje zapomnijo tudi po nečem lepem, kar bodo lahko čez nekaj let pripovedovali drugim, spoznajo nove ljudi, ki jih sicer verjetno ne bi in ohranijo stik s svojimi najbližjimi. Cilji so, da bi te se ta projekt razširil po celotnem ozemlju Slovenije, naša želja pa je, da bi lahko vanj vključili tudi ogrožene skupine, ki resnično živijo v osamljenosti in iz kakršnihkoli razlogov nimajo svojih najbližjih.