Morda ob imenu Ana Ferme še ne zastrižete z ušesi, a je pa mlada pevka v njih že dolgo prisotna. Ana je pela in poje v največjih domačih glasbenih uspešnicah in muzikalih.  Že pol desetletja na odrih spremlja Nino Pušlar in je tako ali drugače ves čas prisotna na glasbeni sceni. 

Vokal boste takoj prepoznali, luštno podobo pa zapomnili, Ana Ferme ima novo pesem in videospot in vas vabi, da z njo stopite v njen glasbeni svet. Pesem “Sama” je ustvarila skupaj s cenjenima glasbenikoma, Katjo Sever Kržič in Jernejem Kržičem.

Ana je ob novi pesmi presrečna in pravi: “Ustvarjanje je bilo kar dolgo in zahtevno, a ker sem delala s svojo ‘glasbeno družino’, so bile ure v studiu prijetne, ob tej super pesmi pa smo ustvarili tudi kup lepih spominov. Jernej si je vzel res veliko časa. Nisem si predstavljala, da bo snemanje in piljenje pesmi tak zalogaj. S Katjo smo postavili glavni in spremljevalne glasove, nato pa je sledilo snemanje. Moške vokale je odpel Mitja Bobič, s katerim spremljava Nino Pušlar in je soustvaril že mojo prejšnjo pesem, akustične inštrumente pa je posnel Miha Gorše. Vsem sem neizmerno hvaležna” pravi Ana, ki vas vabi v svoj glasbeni svet. 

Foto: Matic Kremžar

Mihael Strniša, profesor petja, harmonike in glasbe, član zasedbe EroikA živi in dela v Avstriji. Študiral in ostal, bi lahko rekli. Sosedje takega talenta niso želeli izpustiti, zato so mu ponudili službo v Celovški operi. Mihael, ki tako kot njegovi kolegi pogreša premiere, koncerte in stik s publiko hodi na vaje in se s kolegi pripravlja na predstave.

Je kaj drugačen občutek, ker pravzaprav ne veste kdaj bo predstava za katero vadite?

Občutek na začetku 1. lockdowna se ni spremenil, saj smo z upanjem ter pričakovanjem zrli v začetek naslednje sezone. Z drugim lockdownom je postalo vse skupaj težje, saj se je praktično vsak mesec od novembra 2020 pa do sedaj lockdown enostavno podaljševal in še vedno je zelo negotovo ali bomo zares začeli s predstavami v začetku maja 2021 ali pa dejansko šele z novo sezono v septembru 2021. Kljub temu pa vsi neutrudno iščemo in tudi najdemo motivacijo v čudovitih glasbenih stvaritvah, katere pripravljamo tekom sezone, saj nam vlada dopušča, da imamo vsaj kolikor toliko redne vaje. Ob tem smo dve operi, Rossinijevega ‘’Seviljskega brivca’’ in krstno izvedbo italijanskega sodobnega skladatelja Salvatoreja Sciarrina, ‘’Il canto s’attrista, perche?’’ posneli in tudi imeli radijski prenos na radiih ORF 1 in ORF K. Pri obeh operah sem sodeloval kot solist in v zboru. Takšni samotni otočki celostne izvedbe, četudi brez publike, nam vsem dajejo vsaj en del motivacije, da vztrajamo in delamo še naprej.

Kako zdaj v pandemiji izgleda vsakdan v Avstriji kjer živite in delate?

Ukrepi na Avstrijskem Koroškem so relativno podobni ukrepom v Sloveniji. Razlika je v tem, da so vsaj  šole trenutno normalno odprte, kar je seveda ena od najpomembnejših stvari za razvoj otrok in mladih. Sicer pa so tudi vse trgovine normalno odprte, razne skupinske dejavnosti, fitnesi itd., pa so zaprti. Velika prednost Koroške pa je v bogati naravi, tako da izkoriščam čas, ki ga imam na voljo, za hribolazenje, relaksacijo v naravi.

Kaj od vas zahtevajo, se morate pogosto testirati, da lahko hodite v službo?

V teatru se izvajajo testi enkrat tedensko, ampak samo za tiste, ki so v trenutnem projektu vključeni.
Sicer pa imamo zelo strog protokol razdalje, števila ljudi v prostoru in seveda temeljne higienske ukrepe.

Kaj pa obeti? Imate načrte in delate kot, da bo kmalu vse kot je bilo ali obstaja tudi plan B?

Ker je teater financiran s strani države, kot da je normalen potek sezone in pripravljamo program v skladu z letnim planom premier oz. rednih predstav. Lahko se zgodi, da se vlada odloči za odprtje teatrov, kar v praksi pomeni, da moramo biti takoj v stanju izvedbe programa. Osnovni obet je, da bomo odprli teater v začetku maja, za kar pa ni opaziti realnih možnosti. Tako, da upanje in tudi obeti bolj ali manj slonijo na cepljenju in posledično odprtju teatrov.

Glasbena industrija, kulturna scena  v Sloveniji je v hudi krizi, mnogi so na robu preživetja, kako je v Avstriji poskrbljeno za ta sektor?

Zelo je odvisno v katerem delu kulture si zaposlen. Sam štejem med tiste srečneže, ki imajo v teatru redno zaposlitev. To pomeni, da prejemamo med 80 – 90 % redne plače, saj delamo po skrajšanem delavniku. V tem negotovem obdobju sem za to vrsto službe neskončno hvaležen. Samozaposleni, ‘’freelancerji’’ imajo bistveno težjo situacijo. Kolikor vem so dobivali mesečna nadomestila, ki so sicer višja kot v Sloveniji, je pa standard tukaj toliko višji, da so tudi tu in drugod po svetu umetniki ravno tako na robu preživetja.

Vas je kdaj strah, da bodo Operne hiše, koncertne dvorane še dolgo zaprte?

Vedno obstaja en del strahu, pa vendar obstaja tudi velika mera upanja. Teatri imajo dokazano zelo dobre higienske in organizacijske koncepte, kako posesti publiko v dvorano. V kombinaciji s testiranjem bi lahko že zdaj začeli s predstavami v živo, vsaj z delno zasedenostjo dvoran. Upam, da se bo to zgodilo čim prej.  Kultura je za družbo izjemno pomembna in potrebna. Ta primanjkljaj je že samo meni osebno izrazilo zelo veliko ljudi. Berlinski simfoniki so pred nekaj tedni izvedli koncert pred živo publiko, seveda je bila publika zaradi vseh restrikcij maloštevilna. Konec koncerta je bil zaznamovan z izjemno dolgim aplavzom, vzkliki in zelo dolgimi stoječimi ovacijami. To ne kaže samo na to, kako nesporno izjemen orkester so Berlinski simfoniki ampak tudi na to, kako zelo ljudem manjka glasba, gledališče in druge vrste kulture V ŽIVO. To so ravno tako močne spiritualne, meditativne izkušnje kot obisk verskih obredov. Na podlagi tega verjamem, da se bodo dvorane prej ali slej odprle in bo kultura še naprej pomemben del svetovne družbe.

Kaj pa EroikA, napovedana turneja v Avstriji je odpovedana, koncerti za poletje se obetajo, a nič ni zagotovo, kaj najbolj pogrešate?

Razen koncertov ravno tako močno pogrešam druženja in vaje  s celo ekipo. V tem kratkem času našega skupnega delovanja smo se zares lepo povezali in ujeli. So se pa pojavila povpraševanja in tudi že dogovori za izvedbo nekaj koncertov med poletjem. Ravnokar smo začeli pripravljati nekaj novega, saj se pripravljamo na sodelovanje na dveh festivalih. To nam je vlilo prepotrebne motivacije za ustvarjanje in pozitivne energije za prihodnje mesece. Zares močno se veselim, da stopimo skupaj na oder in ‘’urežemo’’ en ‘’orenk’’ koncert!

foto: Sara Lešnik

Nekaj več kot mesec dni nas loči od največjega glasbenega spektakla, ki si ga bo občinstvo spet lahko ogledalo v živo. Favoritinja za zmago je predstavnica Malte, naša predstavnica Ana Soklič je s pesmijo Amen na repu stavnic. 

Po zadnjih podatkih britanske stavnice Smarkets, znane po odličnih napovedih rezultatov, bi lahko zmagala predstavnica Malte pevka Destiny Chukunyere, ki je stara le 18 let. Odkar je bila objavljena na YouTubu, je njena pesem “Je Me Casse” osvojila številne oboževalce slavnega glasbenega tekmovanja, ki ji napovedujejo zmago.  Malta je tako na samem vrhu in po zadnjih anketah absolutna zmagovalka, vendar kot vemo, se lahko v mesecu dni še marsikaj spremeni. Destiny je sicer že zmagala na Eurosongu in sicer leta 2015 na Junior Eurovision Song Contest. 

Tekmovanje za pesem Evrovizije bo izvedeno pred občinstvom, čeprav je bilo pred tem zaradi pandemičnih ukrepov mišljeno, da bi nastopajoči nastopili v prazni dvorani. Vseh šest vaj, dva polfinala in finale Evrovizije si bo lahko ogledalo največ 3.500 obiskovalcev, vendar bo mora vsak od njih na vhodu pokazati negativni Covid-19 test, saj brez njega ne bo mogel nihče vstopiti v dvorano.

Foto: Albert Camilleri