IZ ZAODRJA FILMA: Ko je videla igralca, je obstala – “To je moj brat!” Nato so na snemanju tekle prave solze

Film Belo se pere na devetdeset, ki temelji na avtobiografski knjigi Bronje Žakelj, je letos pritegnil izjemno pozornost. Zgodba, umeščena v Ljubljano v 80. in 90. letih, prikazuje odraščanje, prepleteno z izgubo, boleznijo in družinskimi preizkušnjami, zato ne preseneča, da se je dotaknila tako gledalcev kot ustvarjalcev.

Že na začetku snemanja pa se je zgodil poseben trenutek. Ko je Bronja prvič srečala Žigo Šorlija, ki je prevzel vlogo njenega pokojnega brata, jo je presenetila podobnost. Po njenih besedah je hitro začutila, da je prava izbira – ne le zaradi videza, temveč tudi zaradi občutka, ki ga je prinesel v vlogo.

Ta povezanost se je močno odrazila tudi med snemanjem. Eden izmed prizorov, kjer lik izve za bolezen svoje sestre, je igralca povsem prevzel. Žiga Šorli je kasneje priznal, da ni šlo več zgolj za igranje – čustva so bila iskrena in spontana.

Pomembno vlogo v teh trenutkih ima tudi Jurij Zrnec, ki v filmu upodablja očeta. Skupni prizori so ustvarili občutek resničnosti, ki ga je bilo težko odmisliti tudi po koncu snemanja.

Film pa ohranja stik z resničnostjo tudi skozi detajle – uporabljeni so bili osebni predmeti družine, kar daje zgodbi dodatno globino in spoštljiv ton.

Film Belo se pere na devetdeset ni le pripoved o težkih življenjskih preizkušnjah, temveč tudi dokaz, kako močno lahko umetnost odraža resnična čustva. Prav ta iskrenost ga loči od drugih in ga naredi tako posebnega.